Čizě valgś.
Sěń šaršavt
Pongavtś čokšněś
Dy kuztembes ozaś
Mazyjka
Vent́ učomo.
Se kapšaś.
Malav saś.
Jutyze paksänt́,
Virent́.
Ěskeĺdäś
Pandont́ troks
Dy, vant, tozoń
Pupordäś:
Avoldast́ kedtne
Sölmoks,
Martonzo kanstkeś
Juksevś –
Vese menelent́ keles
Tešttne peverst́,
Prok jamksket́.
Lijasto stihtne ašo loksejks livtnit́
Mon veĺkssě koštsont́ – ojmezěm sovavoĺt́.
Pert́peĺksěń zěrtte, gajtev kortamodo
Tandadyt́ syń, kapšaź tuit́, tombavit́.
Dy ansäk vet́, zärdo ěngami šaltoś,
Ěli paksäva śkamom ěskelämsto
Kelejstě panžan mon ojmezěm kenkštneń
Dy lisän sradoź narmunem purnamo.
«Sado moneń, jovksoń mazyj narmunem!
Mon tynk učan. Velävtodo, ineśket́!
Kavanäms tynk joryń piže tikšinet́,
Simems tynenk anokstyń liśmaprinet́!»
Kodamo pokš kenärks dy vij zäroška
Valovi mešt́s, zärdo, terdemam maräź,
Puromit́ vejs dy, meĺcek-meĺcek araź,
Livtit́ lijań sedejs ašo narmunem!
1984
Teči ojmezěm teiń «kudoń šlämot».
Sornovtnän ledstnematneń tašto nulaks:
Veenstněń bažan vyrnovtoms šukšpräv,
Lijatneń veĺkssě nusmakalän kuvat́.
Koćkerän ějsěst potmakssto dy targan,
Vankšnan pštistě, velävtnän ěŕva jondo.
Syń lepamoź tonolks tago syremst́
Dy picit́ ojment́ viźksěń kirvi tolso.
Vaj, zäro sod, šanžavoń koctt povolest́!
Koda znäront́ ojmezěm mon noldyja?!
Koda koj-mezde meĺ araś ledstnems!
Koda koj-mezent́ seske stuvtovlija!..
Araś, a jortsak, mezent́kak a stuvtsak:
Ěŕva ledstnemaś – ěrämoń viška peĺks.
Vejkeś – prok kši, lijaś – ki langoń kev,
Vejkeś laci, lijaś – lokšoso keri…
1987
