Marija Erömina


Mon teči a madän valskent́ sams,
Moran tešttneneń nursema moro,
Kizěń onont́ ška uli ledstäms,
Ožo sökstent́ amoĺdän komoros –

Šläsa sedeem, panžsyń seĺmeń…
Videčistě kšiś kodamo sěpej!
Meń te uĺneś valdo?! Peleveń!
Präń kepedeź pšti kev langa kepe.

Jortsyń ontněń – valdont́ marto čamst́,
Čevgeĺ tüsoń čilisemant́ vastsa.
Keĺmeń čavovt… Dy kodamo tanst́!
Kavtov javoź, lamolgady kavksokst́.


Sodan, avaj, učat ějsěń, učat,
Sodan, avaj, vesemede pek.
Sedej vaksso ěždeź valot kučat
Dy oznat kisěń činek-venek.

Targat psi präkat samozon – leksit́.
Ansäk tonet́ panevit́ istät.
Seĺvedet́ – mizoldat teń – a nevt́syt́,
Meks žo načkot pinenzě pacät?

Sodan, avaj, učat ějsěń, sodan,
Komorozot süvordavlik škant́…
Mon – te ton, dy ansäk sede odan,
Seks čaŕkod́sa sedeet́ ormant́.

Sodak, avaj, vakssot mon sval, vakssot,
Seket́ peĺtne veĺkskanok uit́.
Zäro Pazoś kit́ iläzo makso,
Moń turtov syń toń jonov vetit́.


Valdo kememam pandtneź raužoso,
Prok tundoń škasto lov paksäušoso.

Istä bezardiń net́ čavo valtněde!..
Nat́ avoĺ kemeĺ – sivś večkemań nedeś.

Moń ine venčem – lopa piĺge alo,
Moń süpavčim – čalgseź cecät udalo,

Liśmastom vedent́ siman – tanst́ a marän,
Pandtnema surent́ poladan-taparän.

Čavo meneĺstě vešnän syrneń teštem
Dy suvtnän vijt́ – vasońkomorně – večkems.


Ojmaś varmaś, a ojmi sedeeś,
Stakačide peškse – a kepedems.
Rungont́ – rungont́ kalmoń kevs nežedems,
Sedeent́… a lambaśkavtsy medeś.

Ravžo vadov, ravžo vadov veĺkssěń…
Psiś a ěžd́sy keĺme rungont́-modant́.
Meze karmi – teči teń a sodams,
Vanovtom te šaršavont́ a peĺsy.

Toškan… Meze toškan? Maräsamam?!
Kie? Vadovoś dy pštiksěś-keveś?
Ojmaś varmaś, a ojmi sedeeś…
Vejkent́ baži – livtäms… toń sasamo.


Vansa, a sezäka,
Kuš pulot kuvaka.
Meks sestě citnicä
Vešnät oršavkst, kevt́?

Ěrämoś kuvaka,
Dy kortyt́ a stäko:
Valtněs ilä kecä,
Vešnek sedejt́, tevt́.

Zepet́ onkstnät stäko –
Syrneś koda psaka,
Niĺnekšni kemicä,
Prevteme čeert́.

Tonś uĺt́ jožov psakaks,
Čikordy sezäka,
Ojmeń uĺt́ neicäks,
Ilä mikšne seĺmt́.


babaneń

Vańksčisě civtördyt́ toń seĺmet́,
Valot čiń naloks ojmem ěždit́,
Vakssot ějkakšpingestěń veĺmit́
Čitne, kadyk ietne keždit́.

Puvoŕksěv kedet́ istät čevtet́!..
Tokšan ějsěst – sedeem čavi.
Ta-mejsě modant́ marto vejket́,
Ta-mejsě… valso a jovtavi.

Kodamo vij ějsět́. Dy sěred́ks
Kodamo kandst́ tet́ pšti varmatne.
Morot ěrämoń kandyj vereks
Veĺmevtit́ pužicä lamartneń.


Keĺme praś. Tedede vasencede.
Koštoś gajgi sädot bajagaso!
Čiś melävty pužoź cecätnede
Dy avardi kileeń lopaso.

Raužo paksäś – kizědent́ sörma:
«Süpavčim javševś lomantneń langa».
Meneĺtökšoś narmuntnede sörmav –
Purnyt́-sěrnit́ kuvaka kilangov.

Meeĺce lembeś kutmori leent́,
Šanžav čertne livtit́ varma meĺga.
Sökseś zlydnä skaloks jutni velent́,
Tüža kiskaks čijni kośkeź čejgant́.


Suvoś veĺtize sedeem…
Verepaz! Makst vij ikelev
Molems. Iläk kostä leem,
Iläk keĺmevtt́. Dy čint́ pelev
Vetämak. Mon jomiń… jomiń…
Ojmesěń koćkerit́ psakat.
Nili kežeń lömoś. Lomań
Valynze tov kežtneń – lakast!!!
Verepaz! Makst vij a pelems,
Sölmon čavost – livtäms testě.
Kirvazt́ tešte – suvont́ pelems,
Livtemak mančemań vestěnt́.
Verepaz, ilämak kado,
Vij makst… učomo tonadoms.


Šožda nimilävneks livtäś lopaś,
Tejś vaĺman ikele a pokš kiŕks.
Kizěś bajgeń-bajge meneĺs sotavś,
Niĺtäkalemanzo kadovst́ viŕs.

Šožda nimilävneks tokšik ojmem
Dy kadyt́ ějzěnzě sökseń tanst́…
Kadyk lopaś pamori dy jomi –
Zäroń sedejt́ tokaś, zärdo praś!


Čiit́ čitne, prok lišmet́ paksäva,
Bizněkstyt́ prät vaksso, teke mekšt́,
Dy vait́ tusto vetnes salava.
Ojmest – tarad langso valskeń lekš.

Uit́ kovtne, prok lejs jortoź kaštazt,
Kaladyt́ dy vait́ potmaksos.
Zäro ot́maś ějstěst purnaś-taštaś!
Pek kirdi, a noldasynze ods.

Livtit́ ietne varmaks langanok,
Pravtyt́ kenerś dy piže umart́.
Südotano synst, dy minś šnatano…
Syń a lotkavtovit́ – pejdt́, avardt́.


Ledstäsa toń vanovtot teči valske,
Dy valdomgady söksent́ domkačizě.
Tongak maräsak? Narmunt́ livtit́-vajkstnit́.
Prok sestě, ansäk sede sasto, sizeź.

Dy teke musa mon umok kekšezent́,
Dy teke alamodo ěži ojmem.
Arsiń, tonadyń: nardavś, stuvtovś, sezevś…
Maräsak, narmunt́?.. Meks-buti a ojmit́.


Kaladst́, čovavst́ sökseń ožo kartne.
Varakatne – jortneź čińžaramoks –
Meneĺ keles! Prok aparo altnit́.
Dy uš kov sede?.. Kalgsimiź, lamokst́…

Nej uš tüžaś modanteń a ladi –
Vandy «v mode», marät, karmi ašoś.
Kaštom andoms kartneń putyź-ladiź
Dy – kišteme! Teke odov čačoź.

Vana istä. Tui syrneś modas.
Kartne čovavst́, kadyk jakaź satstneź.
Sundeŕkovoń vizdicä čopodaś
Karsi kemneń – kulov panksso pandtneź.


Mon sajsa praź teštent́ kedezěń
Dy sasto ěžd́sa ojmekoštsom…
Dy večkeź lepštäsa meštezěń,
Dy počodsa ěś vień počtsont́…

Arsän, a čaŕkod́samak sestě
Dy koda sval pejdeme karmat,
A sodat ton: sedeem vesě, –
A sodat: toso lajšit́ varmat.

Ton kemat: seĺmstěń nesyt́ onon,
Dy kandat kazneks cecät mazyjt́.
Bažat seĺvedtnede vanstomon
Dy… zärocede ojmem lazat.

Ulest picipalakst ikeleń –
Ěskeĺdän. Dy a terdän idems.
A čaŕkodät: sede pek pelän
Net́ škatnestě val araśčident́.


Kodamo čumom ikelet́, kodamo?
Kodamo valso, tevsě nej noldavtoms?
Uĺniń lija, uĺniń avoĺ istämo,
Ěziń mašto (nejgak a maštan) cavtoms.

Čapamot valon dy kevde kalgodot,
Dy ěŕva čint́ – istänä, ěŕvant́! – sěvtnän,
Polavtan tarkast menelet́ dy modat,
Staka meĺtneń a stuvtnän, taparkss ěvtnän.

Panžovlija sedeet́ – ěsksě čavoź.
A sodyliń… Sekskak a mari valdont́.
Son ěrämodont́, son moń ějstě javoź,
Son kastyze jutksonok sěrej pandont́.

Čuman ikelet́ – ojmem ěziń söpo,
Mančemań šaršav ěkšs ězija kekšne.
Taŕks pizemedent́ pačk son keĺmeś-lopodś…
Učan, noldasy čumom vaseń lekšeś.


Ěrämot pačka livtän tešteń valdoks
Dy olaź olan tusto čopodanteń,
Kadyk prävan velit́ kevkstemat vadovks,
Synst kadsyń a ojmavicä varmanteń.

Teledent́ pelän – iläst keĺme sölmon,
Vanstan tonet́ synst: livtnek vasov-vasov.
Ilä arse, kaštančit́ kis a sövnan, –
Monśkak ěĺniń, dy ojmem kavtov lazovś.

Paräk, kevkst́samak, meks avoĺ čiks ěždän?
Pelän, picevat, seks karman teštineks,
Lokseeń tolgaks ved́čamanteń neždän…
Toń ějsě leksän – mon a maštan lijaks.


Ěrsi, lembe jalttont́ sorakadat.
Ěrsi, mizolksoś salmuksoks pupi.
Vejke valso ojmes ki a targat,
Varštavksoś vide pitne a puty.

Sodams lomanent́ – sindems pelenzě.
Koda kšint́. Iläzo ule verek.
Varčik potmont́, sedeent́ tanstenzě,
Mejle uš ěräms kočomne keräk.


Vijtemeks ulems moń a saty viem,
A saty viem jakams noldaź prä.
A kirdevan, bažan ikelev čiems,
Kadyk lijasto te a pek vadrä.

Pejdän, zärdo moń peĺde učit́ seĺvedt́.
Livtit́ aparot – sedejs kenkšt́ pekstan.
Sökseń cecätne pužst́, lopatne peverst́ –
Mon ašo lovsto ěsteń kumbot stan.

Vanśkavtsa ojmem vaseń puŕginesě,
Avardeman meneleś avard́sy…
Dy solaź solan tešteń pizemesě,
Konań valdonzo ěŕvataś nesy.


Maräsak, koda sedeem čavi?
Mon kunsolan tonsent́ čakamonzo.
Sonzě alo istä sět́me, avaj,
Valtomo čaŕkodevikst moronzo.

Jala arsät, kodamo mon karman,
Koda karmat piĺge langs stävtomon,
Kie jonov tujan čačos-čamas…
Melävksot pevtemet́-ušodkstomot.

Mongak učan martot vastovomant́,
Zärdo nesa präm večkicä seĺmstět́,
Zärdo modant́ langs čači od lomań –
Kavto lijasto purnavoź peĺkske.

Moneń nejke malaviks vajgelet́,
Istät čevtet́-čevtet́ vadäšamot…
Marät ějsěń? Mon te, toń tejteret́,
Sehte šožda dy večkeviks stalmot.


– Ěräź-ašteź syrelgadat, –
Merś lomaneś dy ukstaś. –
Šeržejgadat, lavšomgadat,
Mendävttanzat toń modaś.

Ěräź-ašteź lamo tejś son,
Kadyk viezě jutaś,
Ěräź-ašteź lamo neś son,
Kadyk lekš pränzo artaś.

– Ěräź-ašteź prevejgadat, –
Merś lomaneś, penteń saź. –
Meĺgat lamo paro kadat,
Kasat meneĺs, modas praź.


Livtäś lopaś tarad pestě
Narmuń levkskeks ěś pizěstě,
Ansäk avoĺ verev livtäś –
Vid́stě rudazonteń praś.

Paräk, sodaś: tesě pezě?
Paräk, merś: «Istä ulezě»?
Paräk, son mik pejdeź livtäś?
Paräk, tekeń kis ěräś?

Avoĺ piželgadomaso,
Avoĺ rudazkadomaso –
Varmant́ marto livtämoso
Lopaś ucäskanzo neś.

Kadyk uĺneś son nuŕkine –
Seĺmeń končtavks, kenže pene… –
Koštoś varčize stalmonzo!..
Tede mejle meze peś?


Meeĺce valoś sezevś varmań vijsě…
Iĺticät, kilejnetne, noldyź kedest.
Od pinget́ marto zärdo-buti vejsě
Čijnit́ peŕkast, simit́ lambamo vedest.

Čopoda čavo kudont́ vanovtozo,
Araś seĺmsěnzě kememań sätkineś.
Tui kalado kivant́ azorozo,
Urozoks pečti pingenzě velineś…

Sedeeś aparodont́ piceź pici –
Sonzě vaĺmanzo lazso a čavnosyt́.
Meeĺce valoś prok lajšema lisi.
Koso kenärksoś – ton teči kudov syt́?


Janon cecäso vikšniliń kizěń,
Bažiń veseneń uleme vadräks,
Teveń kadyliń lomaneń kisě,
Ěŕvanteń uĺniń lezdycäks, jalgaks.

Valon ikelepelev arsiliń,
Ěś ěskeĺksěń onkstniń kemeń jondo,
Vasov-vasov seĺvedeń kekšiliń –
Kadyk sedeem razdesyź jondolks.

Ěriń, peliń, čopodaso šeškiń…
Vastovomanok panžinze seĺmeń.
Keveń mizolksont́ čamaston ěškik –
Mariń, čaŕkodiń: veĺmiń mon, veĺmiń!

Kadyk nejat vese beräń jonkson,
Malaviksan tet́ seĺvedeń marto.
A picevtäno mančemań tolsont́…
Makssa sedeem tet́ – apak arto.


Zärdo ojmesěnt́ čopoda-čopoda,
Zärdo davoltně cecätneń seznit́,
Zärdo meneleś kulovso počody,
Kie čumoś – a tosto sval vešnit́.

Tundoś poty, meks cökovoś čat́moni.
Dy kosto tonań morozo veĺmi?!
Ansäk vertemeś, paräk, a čaŕkodi:
Pekstaź tarkaso sedeeś keĺmi.


Lembe valsot veĺtäsak moń onom,
Tešt́stě teeź sěd́gant́ vetäsamak,
Poladsak anok sezevems morom,
Čavo arseman kis sövnosamak.

Ašo lovoś sty ěrämo moneń,
Kuvalmozo – teledent́ nuŕkine.
Čova taradkeks stalmodont́ komiń,
Jutan tešteń sěd́gant́ – pek teine.

Ěrän vesěnt́, a učan mon valsket́,
Kovonteń altan sedej jovtneman…
Vese čitne – te ěrämoń nalkšket́,
Dy videčizěst sekskak a keman.

Onom tapadyk ěś lembe valsot,
Kekšemak ěrämoń zyjantněde.
Apak pele čint́ ěräsa vakssot,
Vet́ mon sajan kemema tešttnede.


Ojmem čavo. A pamoŕks, a zyjt́,
A varma, a čikordycä kenkške…
Tešttne – sardoks. Rizksěś kenerś kstyjks,
Čavś ledstnematnes čemenev ěske.


Čiń naloś tokaś stolent́ langs,
Dy mizoldozevś moneń sörmat.
Lovnozeĺ kemenkst́. Arsiń – čamś.
Manäviń, potmakstomo ojmet́.


– Mon ěziń arse arse kandoms tonet́ sěred́ks,
Mon ansäk nalksiń martot, nalksiń sasto…–
Pizölksont́ lopinenzě modas peverst́,
Varmaś a sody, meze teems martost.

Lezdams ojanstěń? Ansäk koda, mejsě…
Saema – a kov, dy sonśkak a moli.
Ěždemań kisě kopačize peĺsě,
Ansäk tonań lembedent́ meleś koli.

Varmaś a mui ojmavks, sorny, talny –
Kadyk a nevti ojaś seĺvedenzě,
Sodavi, sedeezě veŕsě valy:
Vereń jaksteŕsě artoź umarenzě.


Moń ojmeva varma jaki,
Mon — pevteme oläv narmuń.
Dy langson pizemeś raki:
Oläčisěnt́ śkamon, śkamon.

Sölmon načkst́, ěždemat. Kineń?
Kie seĺvedeń nardasy?
Keĺme inevedeń čireń
Modaskak tikšine kasy,

Dy ěrävi tenzě vejke –
Kuš vejkine lembe nalně.
Olänt́ stuvtsa, kadsa nejke
Dy malazot – kundaź kalněks.

A ŚKAMON


Jovtasyń tonet́ valon,
Pačt́syń meleń-arseman,
A śkamon mon, a śkamon –
Toń lezdamonteń keman.

Meze peŕkanok – davol…
Araś, a jomatano!
A śkamon mon, a śkamon:
Kint́ vejsě vešnetäno.

Maräsa ked́sěń kedet́,
Sehte malaviks lomań.
Moĺsynek syrneń sědent́,
Iznäsynek kulomant́.

Minek Pazoś – Večkemaś –
Nesy: toń a kirdän mon.
Ansäk ěždi kememaś:
A śkamon mon, a śkamon.


AVANEŃ

Ton večksyt́ manej söksent́, lopań syrnent́,
Meneĺsě kargtneń dy pultamo činent́.
Peĺkstyń martot – meń mazyči söksesěnt́?
Tundont́, kizěnt́ večkema, koda vese.

Ěź čaŕkodevkšne teń: sedeet́ nevtit́
Net́ čitne. Syń martot lamoso vejket́:
Ěś uli-parost javšit́ apak žalä.
Söksesěnt́ – avań sědej. Ěziń marä.

Vienzě dy lembenzě son a vansty,
Kuš avoĺ sval čaŕkodij vanovt vasty.
Istämo čanst́, avaj, nat́, Pazoś vidś tet́
Ěrämoń paksäzot čačoma čistět́.


Kortyt́, staka panžoms ěś večkemant́,
Seneń, kiń seĺmetnes vajaź vajat,
Sedeent́ peksty kenkšeś pelemań,
Piĺget́ aldo modant́kak a marät.

Ěśkat arsät: «Čaŕkod́samam-araś?
Kirvaztän tolbandä sedejzěnzě?».
Tešttneń alga jakat veläź-čaraź,
Lembe jaltsont́ maräsyt́ kedenzě…

Ucäskav lomaneś, kona večki,
Uči, kemi. Doprok te a staka!
Vana zärdo ojmeś valtněń vešni
Večkemań arazdent́ jovtnems –
psakaks

Koćkeri, vatksi ojment́ aparoś,
Pelät sezems cökov mazyj moront́,
Kiŕgapaŕsět́ aloks ašti valoś,
Melet́ livtäms, kadoms te mastoront́.

Kortyt́: staka panžoms ěś večkemant́.
Sede staka – večkemań arazent́:
Čavos vačkodems valdo kememant́.
Cecäń jovksont́ tolbandänteń kazems.


Ulems vieks, kona kazi sěred́ks
Pevteme dy ušodkstomo večkemadont́,
Sedejgat jutams picicä vereks,
Ěrät konań uliksčident́, ěždemadont́,
Ulems toloks, kona maksy valdo,
Ojmet́ vaśkavtomga seznems teštt́ meneĺstě,
Ulems tet́ jutazeks, tečiks, vandyks
Araś melem. Siziń. Noldyk kedem ked́stět́.


Molän ikelev, molän toń pelev,
Ojmem moroso kuzi menelev.
Vanan seĺmezět́, vanan dy vajan,
Modant́ vienzě doprok a marän.

Šläsyń seĺved́sě menčeveź janon,
Jutyń konatneń tontemet́, śkamon…
Vešniń toń ějsě mon čit́, kov alga,
Livtniń narmuneks, ěskeliń jalgo.

Maštokšnost́ vień, sölmon jažavkšnost́,
Kememan-bažamon kevs porksavkšnost́.
Stän, präm keped́sa – tago ikelev,
Vese sedejsěń tonet́, toń pelev…

Varmineś mory nursema morot,
Sastyne prycä lopat kutmori.
Venstäsyt́ kedet́, vastat moń ějsě –
Sökseń čitneva moĺtäno vejsě,

Janněś teine, dy miń keĺgtäno,
Meeĺce syrnenteń mizoldtano:
Čevte son, ojmeń tombavkstněń vitni.
Sökseń lembeś kizěnsedent́ pitnej.


Čumot vešnek avoĺ peŕkat –
Noldyt́ arsemat sedejgat.
Nejat avoĺ ansäk sulejt́
Lijań – ěset́ čumot ulit́.
Ansäk istä lisni sval:
Mujat ěś idemga val.


Šnyt́ prä: ojat lamodo lamo,
Ked́ surot a satyt́ lovoms.
Kenärkstněń javsynk vejsěv, nama, –
Zyjansont́ śkamozot paloms.

Vadrä škasto prok mekšt́ toń peŕka
Livtnit́. Valot a satyt́ šnams!
Anokt kirnävtoms ved́s toń meĺga,
Parot meĺga čiemstě prams.

Ansäk buti raužo peĺne
Ui valdo menelenteń,
Synst lijat, ěsest tevest veĺmit́,
Stuvtsyź tonet́ vetij kitneń.

Varmaś puvasy vadrä ojat:
Sodyt́, zärdo tuems dy sams.
Ojaksčiń sědest karksyt́ morät…
Ansäk koda langstost a prams?


VEČKEMA

Koda ilä terde, son a sy,
Koda ilä pane, son a tui,
Ěŕva čiń melävkssto pinge sty,
Prok lopine, čadyved́gant́ ui.

Nejavi viškineks – maksy vijt́,
Arsät, pokš – porksavi vejke valso.
Sonzě vešneź, moda pes čiit́…
Ězik redä, zärdo uĺneś vakssot.


Zärdo-buti, lamo iet́ jutaś,
Kemiń jovksos… Ledstnemskak mik viźks.
Škaś net́ arsematneń sasto pultaś,
Vidś sedejzěń kavtoldomat, rizks.

Veĺtimim ěrämoń čadyvedeś,
Ěŕva čistě lepštit́ zäro tevt́!
Vai ějkakšpinges vetij sědeś,
Ěŕvaś baži putoms «syrneń» prevt́.

Nej a istä kapšan vandyńčinteń,
Ěŕva ie jala sedejak
Bažan, snartan livtäms jutaź kinteń…
Dy a lezdy teńsě teń kijak.

VOJNAŃ KOVOLT
Psi tolso piceź ojmet́,
Seĺved́sě čamat šläź,
Rizkstněde modas komit́,
Kavtov pinget́ keräź.

Vojnaś kavtov javize
Ěrämot, prät a šnat –
Staka meĺtneń čačtynze –
Od pinge a sodat.

Ikelev vanat peleź:
Iläst kajato zěrtt́.
Ojmeś, kulovsto veĺmeź,
Pansi raužo peĺt́.


Taradtněń ěeś kiĺkštinze,
Lovoś veli-čary.
Ěrämoś čitneń tapinze,
Venteń kalmo kary.
Kosot tyń, valdo kulätne?
Seĺmet́ keri valdoś.
Śkamočinteń tonadst́ prätne,
Ojmeś – jomaś-kadovś.
Toloś tandavkst-sulejt́ pravty –
Kunsolok moronzo,
Štatoloś meĺtneń čaravty –
A stuvtoms paronzo.
Ěkše, ěkše sedeenteń,
Psiś juty vakskanzo,
Kazit́ ěś večkemast venteń
Teštetne-polanzo.
Vejke, kavto… sädot, sädot!
Civtördyt́ meneĺsě.
Zäroń seĺmt́ synst langs sävadyt́!
Zärot nej a vejsě…


Ašo lovoś artsy ojmem sodso,
Kizěń psiś valy ějzěnzě keĺme.
Jala učan… Učan, paräk, veĺmi.
Ansäk varmaś keveń pandos sodsy.

Dy baži meneme, sölmso čavi.
Pryt́ kememań tolginetne alov.
Valdočizě umok meneĺs valovś,
Vanovtozo nusmanä dy čavo…

Ašo lovoś jannětneń kekšsynze,
Picevkstně dy kerävkstně veĺtävit́.
Ansäk sodoś pingeń pert́ a šlävi –
Ojmes videź cecätneń sěvsynze.


Ton jala kevkstnät ějsěń, koda teveń,
Dy jala iĺtät nusmanä vanovtso.
Ilä manče, a ěrsit́ sedejt́ keveń,
Dy ilä učo: iseń čiś odov sy.

A livtnän veŕga – sölmon umok jortyń:
Večkevi keme modaś piĺgeń alo.
Avoĺ vese arseman tonet́ jovtyń –
Valot peznaś večkemant́ sedejs naloks.

Loksejtneń tarkas varakat nej livtnit́
Veĺkskanzo. Jovtak, kineń te večkevi?
Nusmanä seĺmet́ moń suleent́ iĺtit́.
Sedeem vanstoms stävtyń sedej – keveń.


Velän-čaran – nalkseź – nursemaso…
Ěh, ěrämo, veläśkady präś!
Valdont́ veś veĺtäsy čopodaso,
Beränent́ polavtnesy vadräś.

Verev-alov, verev-alov livtnän
Unžaks, viška narmuškaks, tešteks.
Söksnä – rudaz piĺgeń alo pivtän,
Tunda – sekeń. Kineń te, mezeks?!

Ěh, ěrämo, livtän, nilän koštont́,
Čalgsän rudaz, kelän ěsteń jan,
Suvtnän čitneń modant́ veĺkssě – počtont́…
Ěh, nurämot… Kemevi – ěrän!


Puĺzän ikelet́, «noldamak» – ěnäldan.
Velävtyt́ sölmon, moneń livtäms verev.
Vakssot čitnesě, kememak, a säldan,
Kadyk ojmem tapavś jutamstost – verev.

Sedeem jortsa, istäk sede paro:
Son lepšti ějsěń modas, nat́, pek siześ.
Te peleś sody, seĺvedt́ pravtyń zäro,
Son marton vejsě sökseń vestěnt́ piześ.

Mon narmuń, konań kalavtyź pizěnzě –
Avoĺ lomant́, jutksonok pupij davolt…
Isäk pingem maksovlija kisěnzě,
Nej arsän: mezeks, buti pizěś čavoĺ.

Kirvazt́syń ledstnematneń – olgoks palost!
Syń istä maksyt́ sede lamo valdo.
Piksterdest pičeń pengeks. Čumoś – salost.
Sivst́ sölmon… Ansäk ěseń präm nej säldan.


Son ěź kirdeve. Sornozevś. Praś.
Ěź cidärdo psi ojmenek alo…
Mezeks jortnems: «Večkema araś!»,
Aciŕgalems dy keĺmesě valoms?

Mezeks pejt́ nevtnems, avoĺ veŕgizt,
Dy a potams, kuš čaŕkodät – čumat?
Zärot, zärot sezniź istä kist?!
Zäroń, zäroń sedejs kadovst́ rumovkst?!

Ilä jortne tolozonzo pengt́,
Madstik tolgat dy kepedit́ seĺmet́:
Kodat menelent́ tüsonzo lembt́!
A kardasyź synst lovov pizemet́.

Son a kirdi, mizoldoź tui…
Aladämonok. Sövnomaś. Kežeś.
Dy te ěskeĺksěś kazne tui –
Večkemanok turtov keme neže.


Šläsyń iseń meĺtneń,
Šläsyń lakived́sě,
Kirmalavoń pštiksěnt́
Psi lekstävksso seźsa.

A keman nej valtněs –
Gajttne avoĺ nardevt́.
Ojaksčiń taparksoś
Kevev kitnes razdevś.

Aparont́ a niĺsa –
Kiŕgas lotki, sěpej.
Ašo cecäń peĺtnes
Čopavtän mon kepe.

A čalgan, a sezän,
Ěŕvaś – te ěrämo!
Ěŕva ved́bajgesěnt́
Mizoldy čiń stämoś.

Ponžavtsyń mon čitneń,
Sravtsyń varma meĺga…
Vidän valdoń paksät
Učicä sedejgan.

Kadyk picevś – ěri,
Mizoldy cecäso,
Livti verev-verev,
Sěnäžant́ ěĺ sasy.


Son ěź arsejak… Zäro čudś ved́!..
Son ěź učnejak – kopači tundos.
Son ěź keme: vensti tenzě ked́, –
Sekskak talakadś: kundams, a kundams?

Zäro varmat jutast́, kandylovt,
Zärokst́ čiś palseś – sedejga – čerest,
Zäro iet́ jutast́ – azö lovt…
Zäro ška… ězt́ lamolgado prevest.

Koda morosont́ – kolmoška valt:
«Šumbrači… koda čit́ jutyt́, tevet́?..».
Puvaś jutkovast ledstnemań jalt,
Bažaś tulkadems ikeĺdest kevent́.

Zäro iet́ jutast́… Moli škaś…
Seĺmtneńgak tüsost merät prok olast́.
Turvatneń langs mizolkst artovtst́-stast́ –
Iläst čaŕkode: jožotne kolaź.

Son talnozevś: a nevtema prä.
Vanovtonzo noldyze piĺgalov.
«Moneń tuems. Vesemeś vadrä…»
Varmaś palynze seĺmenzě – salovt.

Dy tago – keĺmečiń ineved́s.
Jortoms, jortoms prevstěnt́ vastovomant́!
Ansäk kadovś, nat́, lembezě ked́s
Dy karmavtsy sedeent́ učomo.


Töžat knigat. Lijań pinget́, meneĺt́,
Lijań seĺvedt́ dy lijań raksemat…
Dy kadyk ěskeĺksět́ kemeĺt́-kemeĺt́,
Uli ěrämot – tonśkak a kemat.

Čopavtnät lijań arsevt́ romantněs,
Lijań jovkstněsě iznät aparont́.
Rotterdamskij, Bajron dy Servantes…
Dy lijat – keŕksasyź Modań šaront́.

Töžat knigat… Lopa meĺga lopa…
Čovorgadyt́: tele moli, kizě?
Ansäk ontně… Stät – todovoś lopodś.
Kivčk, prok jondol: sizit́ istä, sizit́.

Dy koda te davol kiŕksěnt́ sezems?
Sajsak komorozot sedej tolnět́.
Pelät panžoms – nesyź, čavit́ pezěmks…
Dy tago lijań ucäskat lovnat.


Ton sezit́ tarad, jortyk ved́s –
Son ojmet́ ladso seske vajaś.
Ansäk toń ojmeś vajaś seĺms.
Lisems žo vijtneń kosto saems?

Ton kočkit́ valt – kov jomast́ syń? –
Dy puĺkit́ jožomarämosot,
Tolgaso acyt́ latkov kint́ –
Tolgatneń targsit́ ěś sölmostot.

Pansit́ vadovoks ěcij vent́,
Kona sěvinze seĺmtneń valdost,
Konadont́ ojmet́ čengeź čengś,
Kona ěź kado lembeń kasovkst.

Ton sindit́ tarad, saik ked́s,
Ozavtyk sedej vaĺmat alov.
A kośki son, kasy kilejks,
Valdoń kazicäks tonet́ ary.


Ilä učo ějsěń, mon a san,
Ilä kandtne karšon ašo cecät…
Ledstneman seĺvedtnesě saltan –
Kadovat moń meĺsě. Meze, kecät?

Ilä vešne tonań – lija mon,
Kadyk seket́ cecätne sedejsěń.
Keme moda langs čalgan janom.
Teja tonań koräs. Ansäk – vejsěń.

Ilä terde. Marän, dy – a san:
Peĺdet́ cecäń pusmoś kurok puži.
Ěseń videvt́ cecätneń kastan.
Tuk, iläk čalgse synst valdo kužont́.


Vaseń nalněś katkaks tokši čereń,
Nolsi kedeń, teke viška vazně,
Kutmori kilejneń keĺmeź kerent́,
Toški pilezěnzě: «Tundont́ vastyk».

Ašo lovoś vizdeź sulejs poty,
Madst́ citnij tolnětne seĺmesěnzě…
Jakšamoś prok manej seĺved́ soty,
Načty čudikeŕkstněsě piĺgenzě.

Šožda jaltkeś, teke nimilävne,
Livtni ěŕbań ponav levkskent́ veĺkssě.
Tona, teke libordy cänavne,
Sedeenzě čint́ karšo kelemt́sy.

Dy počody tundoś ožo povnet́
Pandočamatneva, ki čireva –
Merät teštet́, merät pejdij kovnet́!
Pizemeś karmi langast čijneme.


Ton uĺnit́ istä vasolo, dy nej
Varštyt́ sět́mestě, teke panžikovoś –
Seĺmet́ meneleś čevte dy manej,
Ansäk ta-mezeń tüs ějsěnzě olaś.

Sovit́ ojmezěń, ěziń panžtne kenkš,
Sodyt́ meĺtneneń ašo-ašo sölmot,
Potso valot pačtäms anokstyt́ venč,
Dy varävoĺ, nat́, sěvize škań ormaś.

Mon ěziń učo ějsět́. Istä lisś.
Sovit́, noldyt́ ojmezěń cecäń davolt…
Veĺkssěnek teči varštaś manej čiś,
Dy avoĺ minek tenzě ěždems savi.


Ilä kevkstne ějsěń, mezeń kisě,
Istä lisś, dy mezejak a tejat…
Vanovtot valy ojmezěń kizě,
Mon – tonet́, kuš sědeks lazněś teja.

Sodan, sodan, avoĺ sval manejat,
Dy a söpan – monśkak ěrsän sěpej.
Istä lisś, dy mezejak a tejat…
Ods dy ods kint́ kočkavlija tekeń,

Ods dy ods čopavtevliń seĺmezět́,
Ods dy ods purnavliń martot pizě,
Valdo čim vajavtovlija vezět́…
Ilä kevkstne ějsěń, mezeń kisě.


Lembe ked́sě kutmordasy ojmem
Gornipovso vikšneź aštemkovoś,
Čiś kstyjtneń palamo modas komi
Dy tago psisěnzě – vid́stě čovońs.

Cäpor čineś nursi norovžorčont́
Vere-vere, koso moroś čači,
Ašo peĺneś liśmaprästont́ korši
Keĺme vedtent́ viška vazněks vačo.

Kizě, kizě! Nalksemat-ěĺnemat,
Sět́mečisěnt́, psisěnt́ ěkšelämot,
Umaŕkovoń kaznet́, ěŕgelemat…
Ansäk ějkakš škasto ton istämat.


Javši seĺvedtneń Pazoś. Kineń lamo,
Kineń tarkazost keveń sedej kazi…
Sody son: ěŕvaś kaznestěnt́ čapamo.
Dy maksy synst pežettneń kisě kažoks.


Mon tago učan,
Učan vandyń čint́,
Prok tundont́, vikšnän
Ěseń arsemaso.
Peŕkan neenseś?
Avoldan – uči.
Moń čanstem – toso,
Ěź kenere škazo.
Dy tago keman:
M o n ́ ěrämom sy,
Son uli valdo,
Avoĺ tečiń, lija,
Son vesement́,
Mezent́ vešnän, makssy,
Ansäk satozo
Sonzě učoms viem.
Mon jala učan, keman,
Taštan meĺt́,
Konatneń teń topavtoms
Vandy savi.
Mon tago… Saty!
Saty suvtnems peĺt́!
Son istä zärdojak teń
A sasavi.
Zärs učan sycänt́,
Menstän tečiń škant́,
Alkuksoń tevtneń kist
Juty moń vakska.
Iläzo savo mejle
Südoms pränt́,
Zärdo pačkodän sökseń
Čavo paksäs.


Mon tujan vasov-vasov… tov,
Koso meneleś palsi modant́.
Paräk, velävtan tej odov,
Zärdo šläsa purnavoź sodont́.

Ansäk pačkodän uš lija,
Lija seĺmsě varštan langozot.
A sodasamam moń kijak –
«A testěń ojmezě, čačozo».

Dy jutan seket́ vetneń pačk,
Seke varmaś kostäsy seĺmeń.
Avoĺ ledstnemadont́ syń načkst́ –
Aveĺmevteviksěś a veĺmi.

Mon san tej. San tej ods dy ods,
Zärokst́ avoliń sezne pikstněń.
Šläź ojmem kelemt́sa, prok koct,
Dy tago lija sodso vid́sa.


Teleń ve. Dy vaĺmas pejdi kovoś.
Teleń ve. Dy čavo kudopomo.
Moń ucäskam kozoń-buti jomaś
Ěli satstni škant́ jutamsto, kot́mi.

Son a sody: učan mon, dy koda.
Son a sody: lembe kirdän tenzě.
Paräk, arsi, keneri, mon odan,
Meri: zäro karmit́ istät venzě.

Moń ucäskam. Avoĺ pokš, dy ěseń.
Moń ucäskam – son lambamo-salov…
Teleń čilisemaś purgaś vezěń –
Te ucäskaś šaštś teń sede malav.


Ansäk varštat – stuvtovit́ melävkstně,
Ansäk varštat – dy koso sizemaś.
Čaminet́ langs praź seĺvedeń jamkskeś
Avat́ turtov sehte pokš rizněma.

Kekševlitiń vese zyjantněde,
Saevlija ěsteń ěŕva pramot,
Ěŕva valot teń tanstezě medeń,
Valskem artsy toń mizolksov stämot.

Leksemasot ěžd́sak moń ěrämom,
Kutmordamot a maksyt́ novolems…
Valanä kiń ušodan kodamo
Ěseń kint́ surestě – tonet́ molems.


Kočkan praź teštetnede mon ěle…
Kie teń arsize – a ěrävit́?
Syń, koda moń orgodeź ietne,
Ledstnevtit́, dy teńsě lembe javit́.
Purnasyń teštetneń, kekšsyń vasov –
Menelensetne a istä pejdit́.
Jutaź ień keŕksasyń sedejgan –
Synst pingstě mon uĺniń piže ějde,
Syń moneń net́ tešttneń valdost nevtit́,
Synst marto od kevtne sede čevtet́…


Mon salasa ucäskam, salasa,
Mon salasa kemeń panžom ěkšstě.
Pazoś nesy: pitnenzě sodasa.
Moneń a mezt́ söpoms, a mezt́ kekšnems.

Mon a makssa ucäskam, a makssa,
A noldasa počtoks varma meĺga.
Čova čevnet́ mon sedejstěń laksän –
Valdoń sravtoms ucäskam ikeĺga.

Monś sodasa, zäro sonzě kastyń,
Monś sodasa, zäro maksyń tenzě,
Zäroń pejde dy kenžede vanstyń…
Ansäk moneń nej panžsy tanstenzě.


Avaj, saemak moń testě –
Tesě teń čopoda, beräń.
Avaj, saemak moń testě –
Tesě bažit́ sölmon keräms.

Mon tuevliń livtäź – verev,
Mon tuevliń čieź – vasov.
Ansäk mendävś alov sěrem,
Ojmeń šteĺkstněs piĺgeń lazovst́.

Avaj, ěnäldan, idemak,
Psi turvasot toškik lemem,
Marik valtomo pižnemam…
Lezdak moneń odov veĺmems.

Kadyk ulän mon lijata,
Kadyk ějsěń südyt́ lomant́…
Ansäk livtnems! Ěräms-lakams!
Tago čalgsems vaseń lovont́.


Kolmokst́ onkstan – nilekst́ kerän.
Meze tejan? Ěrän. Ěrän!
Tejan iĺved́ks, tejan tago…
Učan, vitemest tonadan.

Keman lomańs, jala keman,
Kadyk salont́ śkamo sěvan.
Mezt́ teems, a maštan lijaks.
Paräk, ki teń lovi vieks.

Istä jutyt́ čim… dy pingem…
Monś tonavtoms lijań siziń:
Lovovoĺ ěrämot liseź,
Vest́ keräk, dy onkstak sisemkst́.

LEZDAK, MODA!


Jovtak moneń moda, tiriń moda,
Koda vanstoms undoksonok, koda?
Iläst kośke taradonok, lezdak,
Od kasovkstně sěrej tökštnes peznast.

Koda teems istä – sedejt́ talnost,
Ěrzäń moront́ maräź, gajttneń javost,
Koštośkak ulezě synenst nežeks,
Čaŕkodest: stuvtoms ěś lement́ – pežet́ks?

Rangi varma sravtni beräń kulänt́ –
Pštiks meštes: ěrzät vandy a ulit́.
Koda istä jomams, moda, langstot?!
Vanstyk raśkem vandyńčizě, vanstyk!

Jomit́ čuvtt, olyt́ pizemečiŕket́…
Koda istä mazyčitneń kirtäms?
Ansäk sestě cecäń pusmoś paly,
Zärdo ěŕva cecäś pejdeź vany.


Pry ašo lov…
Teke ledstnemań peĺkst,
Konatne livtit́
Guvny tolpandästo,
Prok ojmeń pamoŕkst,
Konat keĺmest́ ějks,
Dy istäjak bažit́
Ěrämont́ sasams.

Dy lovoś pry,
A sody meks dy zärs,
A sody, mezeń
Son kekšeme altaź.
Dy velit́ pamoŕkskenzě,
Varštat – vaĺs.
Dy tago – čikorks,
Tago ojme čalgaź.

Te lovoś uči,
Uči lembe kedt́,
Konat solavtsyź –
Koĺgi bajgeń-bajge.
Dy sestě uli
Istä lamo ved́,
Konadont́ keĺme
Jožoś poty-ajgi.

Dy mejle lovoś,
Teke valskeń on,
Kutmordasazo modant́
Čudiĺmaso.
Dy uli tenzě
Istä paro, jon,
Merät tekeneń
Ěrämozo altaź.

Pry ašo lov…
Son sedejmaräź pry.
Son teke arsi,
Teke ladsi moro.
Dy moroń valtněń
Čova kaŕkss peĺdi,
Paräk, tapavi ějzěst
Modań koroś.

Pry ašo lov…

ĚRZÄŃ VAL


Zärdo marän ěrzäń val,
Ěrzäń… konas keĺgi meneĺ,
Konaś prok čipaeń nal
Solavtsy sedejstě kevent́,
Zärdo marän ěrzäń val,
Kona kandy lömzör čine,
Konań ějsě modań sal,
Konań ějsě toški vireś,
Ojmem pešt́sy tundoń ved́,
Ěžd́sy kudojurtoń lembe,
Ked́sěń marän jalgań ked́,
Ěrämom paly, a čengi.
Zärdo marän ěrzäń val,
Kona ě s e n ́, kona i n e,
Keman, ulems tenzě sval.
Ěrzäń ěŕva valoś – syrneń!

Son tečijak a satny tenek… S.M. Lüläkinado jovtnit́ tejterenzě

1922-ce ień med́kovoń 29-ce čistě Lüläkintněń, Markoń dy Olönań, kudoso čačś tejteŕka. Son uĺneś semijasost kolmoce ějkakšoks. Lemdiź Simaks, Serafimaks, konań mejle Ěrzäń Mastoront́ keles karmit́ sodamonzo moroń, stiheń, jovtamoń dy jovksoń ladsicäks, lemdäsyź ěrzäń cökovoks.

Ěrävi merems, tetänzo-avanzo turtov son uĺneś avoĺ ěräviks ějkakšoks. Set́ škatnestě tejteŕkatneń lems moda ězt́ maksne, seks syń arsest́ cörado.

Sisem iesě uš avanok kiĺdiź veleń tevtnes. Važodś avoĺ ansäk kudojutkso, paksäsojak. Vanś viška jalaksonzo meĺga. Ansäk ějkakščiś vešiĺ ěsenzěnt́. Seks, kodak pryĺ čuro jutko ška, orgodiĺ jalganzo jutks nalkseme. Koda mejle jovtnekšneś tenek, sehte večkema nalksemast uĺneś «Parovoz». Vadniĺt́ prästo piĺges sodso, kundsiĺt́ kedte-ked́s dy istä, «parovozoks» targavoź, napustiĺt́ lavka jonov, koso mikšniĺt́ tantejkat. Sehte ikele, vasenceks, sval uĺnekšneś son, ěräza piĺge avanok. Lavkań azoront́ meĺs tukšnoś «šajtän levkstněń» nalksemast, dy son kavanilinze tantejkaso.

Školaso tonavtneś ěŕva koda. Sehte pek večkś lovnomo. Škaś teń turtov kadnovś ansäk čokšnelanga. Ěciĺ kaštlangs dy čevvaldoso (tetäzo-avazo ězt́ merne stäko pultams štatolt, vanstast́ ějsěst) lovnyĺ. Lija «valdomtomapeleks» staka ějkakšpingesěnzě uĺneś Anisija Efimovna syŕkaezě, kona ěräś 105 iet́. Son vadrästo sodylize ěś raśkeń kortamo škinemant́, ladseś sonśkak, dy te sätkont́ syremtize večkema nućkinenzě sedejskak.

Avanok prädś vesemezě 5 klasst. Pokšoĺ melezě poladoms tonavtnemanzo, ansäk ěrävś važodems, lezdams malaviksěnstěń.

Ietne moĺst́. Viška tejterneś kasś jolganä, mazyj, kuvaka čeŕpulo marto tejtereks. Saś ška, dy vastyze večkemanzojak — Sašań. Vastyze dy večkize vese sedejsě, koda cöraśkak sonzě. Dy tesě zěŕkstaś vojnaś.

Son malav seske javinze od lomantneń. Cörant́ saiź vojnav, avanok — okopoń čuvomo. Stakasto važodemadont́, keĺmsemadont́, vačopekeń kirdemadont́ pek ormalgadś, dy iĺtäzeĺ mekev kudov. Kulomant́ kenžestě idize Anisä syŕkaezě, kona maštyĺ ormań panseme. Maksst́ vijt́ Sašado arsematnejak. Son uĺneś tenzě čopodaso valdo nalněń kondämoks. Ansäk kurok tetäzo-avazo saiź ked́stěnzě te nalněnt́kak — maksyź mirdeneń avečkema lomań ěkšs. Te uĺneś tetänok — Maksim Čšerbakov, kona ěräś uličisě: važodś Nižne-Jagodnoe velesě buhgalterěks. Vojnav ěziź sae šumbračinzě kuvalma: invaliděĺ. Kurok syń tust́ ěrämo tetänok važodema tarkav, Nižne-Jagodnoev. Stävtst́ kudo. Ansäk lad jutksost araseĺ. Avanok ězize večke tetänok. Teń kisě son pandś tenzě langsonzo naŕgamoso, čavnośkak ějsěnzě. Jalateke kurok avanok pekijaś. A tetänok… pekstyź. Sestě lamoń ozavtnest́ čumovtomo, škaś istämoĺ. Dy tesě, teke šeržev teleń kunškava lömzörksoń panžovks, avanok ěrämos tago sovaś Saša, konań ranävomado mejle noldakšnyź kudov pičkseme. Cöraś terdize sonzě ěsenzě ěkšs, ěsenzěks, kelä, karmi lovomo lijań peĺde ějkakšont́kak. Sodaź, večkemaso prevt́ arast́, vesemeś moli sedejstě. Vana avanok karmakšnoś uš kurmonzo-karmonzo purnamo, tesě škado ikele noldyź pekstamo tarkasto tetänok: son ormalgadokšnoś tifsě. Avanok telegrammaso terdezeĺ poezdstě vastomonzo. Istä ěrämoś sonś ladize vesement́ tarkavanzo. Kurok čačś ějstěnek vasenceś, Tolä. Avanok turtov son karmaś uleme ěrämoń smusteks. Ojmesě sěred́ksěnt́ lepštäś-potavtś alašaks važodemaso. Ansäk ucäskaś purgavtneś seĺmestěnzě od dy od seĺvedt́.

Tolänok turtov topodekšnest́ vejksě kovt, zärdo son apak učo lotkaś neemede. Vračtneń langa jaksematne ězt́ lezda. Avanok ěź soda, mezt́ tejnems. Kie-buti merś tenzě pškadems šabra velev, koso, kelä, uli paro municä. Kuvat́ apak arse, son kiĺdś lišme, saize cöranzo dy, kadyk ušoso karmakšnoś uš sundeŕgadomo, syrgaś se velenteń. Pelekilangso, viŕga jutamsto, lišmeś apak učo tandadoź parkstaś, lotkaś, potazevś udalov. Kint́ troks madnezeĺt́ veŕgizt. Koda mejle ledstneś avanok, tandadomadont́ son teke kanksomokšnoś. Ansäk, nat́, Pazoś koda sonzě kazize ěsenzě sätkosont́ — morycäń-ladsicäń talantso-jorokčisě, kona lamo iet́ karmi kecnevteme ěrzätneń, istä veŕgiztněneneńgak, ulema, kučś sestě čaŕksči. Apak učo veń sět́mečint́ kolyze Toläń nireždemazo. Ve veŕgizěś, nat́, pokšost, stäś tarkastonzo dy sainze lijatneń ěsenzě meĺga virent́ pots. Kiś čamś, dy veń čopodant́ pačk avanok tago kapšazevś seke velenteń. Ansäk jakaś stäko: tosoń municäś jalaksonok turtov ěź lezda. Lezdaś vele-vele langa ta-kodamo lytycä lomań — strannik, kona sovseś tenek udomo. Kolmo čit́ petnävtneś son Tolänok seĺmes ta-meń bajginet́ dy kirdś ějsěst taparäź.

Dy jalaksonok tago karmaś neeme.

Son ěräś vesemezě 27 iet́. Kadś ěsenzě meĺga urozoks tejteŕka, minek sedejtnes — a jutycä sěred́ks. Čavovś celinaso, toldo süroń paksäń idemstě. Kulomadonzo mejle koto ień jutaź tuś ěrämosto tetänokak.

Miń večktäno ledstneme teleń kuvaka čokšnetneń, zärdo lampań tolvaldoso avanok purnylimiź peŕkanzo dy karmiĺ jovksoń-mezeń jovtneme. Veensttněń lovnokšnynze knigasto, ombonsttněń ladsilinze sonś. Netneń miń večkilinek sehte pek. Kudopotmoś peškediĺ ki sody meń kaštorksto. Lampaś kajsiĺ kuvaka sulejt́. Vese te tandavtniĺ dy teke škane peštiĺ sedeent́ ajovtaviks jožomarämoso. Miń istä večkilinek dy istä učnilinek net́ čokšnetneń!

1950-ce ietneń prädovomsto — 1960-ce ietnestě kolhoznikeń vese semijatneneń maksnevś kastoms jaksteŕkaj. Teń kis mejle pandst́ jarmakt. Pokš norovoń saemga jaksteŕkaent́ meĺga ěrävś vadrästo jakams: čurolgavtoms, kočkoms, targams, vanśkavtoms, iĺtäms primamo tarkav. Minek semijanteń savkšnoś gektarška. Jakinek meĺganzo miröm, pokšnek-viškanek. Dy jalateke avanok sval tukšnyĺ paksäv vasenceks: žaläś ějsěnek… Važodemstě bažaś melenek kepedeme. Peed́kšneś, šnaś ějsěnek, seŕgediĺ moro, meĺganzo maksylinek vajgelenek mińgak, ějkakštne, dy te minek vadrästo lisneś. A stäko šabratnejak bažast́ šaštnems malazonok.

Velesě avanok putst́ meĺs. Seed́stě terdtniliź svad́bav. Seh pek večkiĺ oršnems cyganoks ěli cyganavaks. Jaksiĺ jalganzo marto kudodo-kudos, morsiĺ, kištiĺ, muniĺ dy, nama… salsiĺgak. Mertäno, sarazt. Istäk meń cyganavat?! Salazent́, nama, mejle sval velävtyliź. Ansäk vasnä saraztněń-meztneń jovkstyliź odtněneń kazneks. Istämo ladso svad́bant́ velävtyliź alkuksoń spektakläks.

Inečinteń avanok styĺ tenek vejket́ palinet́ dy artoń aloń dy tantejkineń turtov koctoń keskavnet́. Te čistěnt́ miń marilinek pränok sehte mazyeks. Tetänok ašteś teń ějstě vejono: son partijnoeĺ. Miń žo a jovtavijak koda učninek te pokščint́: zäroška te kenärksoś — molems aloń purnamo! Tekeneń, kisěnek uĺneś avanokak. Ěrseś natoj istä: tetädonok salava son noldylimiź ušov vaĺmava.

Ějzürkovoń 8-ce čistě ěli čačoma čistěnzě miń sval bažilinek kenärdovtoms avanok kodamojak kaznesě. Buti saviĺ purnams zäryja jarmašket́, mezejak ramilinek. Sede seed́stě tejninek stengazeta, kozoń sörmalinek avadonok valmorot, pedävtnilinek otkrytkasto kersevt́-artnevt́ cecät. Mazylgavtomapeleks moĺst́ Od ień nalkškeń šteĺkstnějak. Ašolgadomalanga, zärdo avanok oštö udyĺ, pongavtylinek gazetant́ nejaviks tarkas.

Pek večkilinek Od ient́. Ěŕva iestě ějstěnek kińgak tetänok sailize martonzo virev kuz meĺga. Kiĺdilinek lišme dy tuilinek. Vasnä tokilinek viŕvanyenteń, dy mejle uš sonzě marto kočkilinek kuz. Istäkak kenärksoś valso a jovtaviĺ, tetänok sedejak kastylize. Son salavine jortyĺ kuzont́ alov saharoń taparkske, kepedilize dy mejle čokšneń pert́ kemevtiĺ ějsěnek kudoso: ěś seĺmesě, marät, neize, koda kuzont́ alga čijś kepterne marto numolo, pupordäś dy kepternestěnzě pravtyze te taparkskent́. Dy znäroška abungadoma uĺneś valsonzo — avolit́ keme, dy kemezevilit́. Lezdaś teneń «numoloń» saharośkak: kudonsent́ tanstezě malavgak a istämoĺ.

Seks miń a jovtavijak koda učninek Od ient́. Vireń kuzoń čine, numoloń peĺde kazne — tantej jovks, avoĺ jožo. Valskestěnt́ — od kenärks. Ěĺ syrgozilinek, čiilinek kuzont́ alov. Sodylinek: toso ějstěnek ěŕvant́ uči kazne. Kaznetnede melävksoś uĺneś tetänok langso.

Vana istä miń kasynek. Miń — te vana kit́.

Tolädo mejle čačś Sveta. Avanok turtov savś majsems sonzě martojak. Viškinestě vračtne must́ ějstěnzě präudemeń orma. Ie savś jutavtoms tenzě Kujbyšev (nej Samara) ošoń pičksema kudoso. Ěrävst́ lamo jarmakt. Miekšninek skalonok.

Ansäk ucäskaś tede mejlejak ěź lotka avanok nardevčinzě varčnemede. Vojnań škane urozějkakštneń iĺtnest́ ějdeń kudov. Vejke istämo kudoś kirvazś, palś. Ějstěnzě ějkakštne orgolest́ kie kov. Uĺneś tele. Kotoška iesě ve tejteŕkaś ěrtevś minek kudos. Varmań-davoloń pačk son jutaś komś vajgeĺpet́. Martonzo uĺneś kavto iesě jalakskezě, ansäk se ěź vanstovo tenzě: keĺmeś dy kuloś kilangso. Tejteŕkaś pek beräkškeĺ, vačodoĺ, keĺmezeĺ, čova oršamkasoĺ. Avanok kodak neize, sovavtyze sede kurok kudos, ěždize, šlize-nardyze, andyze dy tijak… kadyze. Tejteŕkant́ pokš seĺmenzě vanst́ langozonzo istäška kemema marto — kov pańsak?! Istä semijanok pokšolgadś oštö vejke lomańs, karmaś uleme Maša sazoronok.

Čačś Tamara. Vese ějkakštnestě son sehte naboeĺ, a pelicäĺ, videčiń kis ašticäĺ. Seed́stě lijań čumont́ sajniĺ ěsenzě langs. Teń kuvalma pongoneśkak tenzě vesemede pek. Uš pedučiličšaso tonavtnemstě seed́stě sakšnyĺ kudov jalganzo marto. Avanok kavanilinze mezezě uĺneś. Sonenzě sval marävś: lijatne ěrit́ peĺsvačodo. Kuš ěsenek ějsě ěź koĺnevtne. A mejsěĺ, kadyk tetänok važodśkak ojmsemań apak soda, sajneś topavtoms mik lija buhgalterěń tevt́. Ansäk pandst́ alamo, miń žo lamolinek. Vest́ ta-koda čumondyksělinek tetänok, meks son, marät, naŕgseś avanok langso. Ansäk avanok kuroksto suskovtynze kelenek. Son, nat́, neś tetänok ějstě seń, mezent́ ězinek nee miń, ějkakštne. Avanok sval vešś peĺdenek putoms tetänok meĺs, mejsějak dy zärdojak sonzě a pokoräms.

Tamarado mejle kavto ień jutaź čačś Zina. Son uĺneś, koda merit́, kudojutkso avanok vit́ kedeks. Jakseś martonzo tikšeń ledeme, penges, sonś piĺseś-laznoś ějsěst. Topavtś cöralomaneń lija tevt́kak. Avanok, žaläź, bažaś kuš alamodo kardams sonzě teń ějstě, ansäk Zina čaŕkodś, sondenzě baška lezdams tenzě kudoso a kineń: pokš ějkakštne tukšnost́, lijatne zärs viškineĺt́.

1951-ce iestě čačś Galä. Čačś škado ikele, ojmezě, koda merit́, lyjneś surepesě. Te seks, meks avanok pekesěnzě kandtnemstěnzě praś kuztema langsto: kuzems tenzě kov-buti ěrävś, tevt́… Dy tago — apak udo vet́, majsemat, vrač langa čijnemat. Vračtne ězt́ lezda, tago lezdaś municä. Te ěrämosont́ uli, nat́, tarka tamašatneneńgak.

Galä kasś prevej, lovnomo večkicä tejteŕkaks. Seed́stě nevtiĺ prä, prok tei urokt, sonś tonavtnemapelenzě langs putyĺ kniga dy lovnyĺ. Ansäk te avoĺ sval prädnoviĺ vadrästo. Buti avanok redilize mančemanzo, seske muiĺ tenzě tev. Dy sede stakine. Galä prädś medučiličša.

Kotoceks uĺneś Volodä. Okojniki, oštö vejke učoviks cöra. Ansäk avoĺ kuvat́ kecnevtś tetänzo-avanzo. Kavto ień jutaź kuloś tevelävoń ormado. Ěrämoń rizkstně-stalmotne jala sede pek lepštäst́ avanok ějsě, mendäst́ sonzě alov. Teń langs apak vano, ojmezě kadnovś čevteks, valdoks, ěź kazäkadokšno.

Dy uš 1955-ce iestě avanok čačtyze vežensent́, Lenań. Koda merit́, očkonardavksoks. Dy maksś tenzě vese kadoviks večkemanzo, sedejlembenzě. Löka, koda merś son meeĺce narmuškinenstěń, pandś tenzě tekeńsě. Son vakskak ěź kadnovo avanzo ějstě. Jakaś meĺganzo pulopezěnzě kundaź. Kov pokšoś — tov viškineś. Buĺčom, Löka viškinestě uš maštś lezdamojak. Vanś saraztněń meĺga, jutavtneś martost «promkst», konatnesě terdś ějsěst sede vadrästo alyjamo. Dy buti tede mejle muiĺ al marto od pizě, kenärksonstěń a ěrsiĺ pe, son satyĺ veseń turtov. Teń kisě vese oršamopeleś, kona jutniĺ sazorsto sazors, satnyĺ sonenzě.

Vadrä ěrämo meĺga pansems sestě ěź savkšno. Ězinek soda tantej jarsamkatkak. Ansäk solyĺ lovoś, jaksilinek ěĺdenačko, umbrav, aniśka, idem čuŕka dy jarsamoks maštovicä lija tikše meĺga. Avanok seed́stě pidseś picipalaksoń jam, konań ašolgavtneś lovsoso. Pek tanteeĺt́ präkanzo. Parseś-prejavtneś durakkujart dy saharoń jaksteŕkajt́, mejle kostneś synst kaštlangso. Ěź stuvtovo, koda vijsě simdtneś ějsěnek kalojde. Dy istämośkak: ašti avanok kaštomikele, nežedize pränzo uhvatnedenteń dy teke čuvtomś, paräk, arsi, mezde teči minek andoms. Tede baška, ěrävkšnynek oršams, karsems… Sekskak seed́stě son kekšiĺ cülans dy salava avardiĺ… Lisiĺ tosto uš kośke seĺme marto dy odov kundyĺ ěŕvačiń tevezěnzě. Teń jutkova tago seke-tev peed́kšniĺ, morsiĺ… Sedejak polavtoviĺ veleušova jakamsto, viŕs sovsemstě, kov večkiĺ sajnemenek. Vese čačozo prok valdomiĺ, kenärksoś valoź valoviĺ ojmestěnzě. Jutylinek-teilinek — ozylinek kodamojak ěŕkečirines ěli liśmaprä vakss ojmseme, mezdejak suskomo. Avanok tago mezejak jovtniĺ tenek, vejsě targilinek moro… Te a stuvtovi.

A mejle… Mejle saś ška, zärdo tetänok-avanok doprok kadovst́ kudozonok śkamost. Synenst nej ansäk savkšnoś kecäź vastnems minek dy rizněź iĺtnems mekev kilangov. Kizna večkilinek purnavkšnoms vaĺmalo kileent́ alov, konań tago-zärdo ozavtokšnyze sonś avanok. Net́ uĺnest́ tamašań čokšnet́. Dy istä araseĺ meĺ tukšnoms kudosto! Ansäk mezejak a tejat: ěŕvań ějstěnek uĺneś uš ěsenzě semijazo. Teń langs apak vano, koda ějkakšpingestějak, sval bažinek avanok jožos, konań sedejsě, sodylinek, ěräś tenek, ěś ějdetneneń, pokštojak pokš večkema. Dy te večkemaś martonok nejgak.

Tuemanok, nama, nusmakavtokšnyze ěrämonzo. Lija jondo, maksś tenzě ška altams pränzo škinemanteń, mezenteń sval bažaś-pravtś. Son sörmadś valmorot, konatnes čamdś potmonzo, jožomarämonzo, melenzě-arsemanzo. Syń teevst́ tenzě sehte malaviks jalgaks, sedejojaks. Vide, pek vieveks sonzě vasence valmorotneń a lovsyt́, teń kisě syń vańkst, peškset́ ěrämodo, večkemado. Ějsěst uli se, mezenteń mertäno ojme. Dy teńsě syń polonit́kak, targit́ ěstest. Lovnomstost redäsak: kadyk sörmadycäst jorokčizě avoĺ pokštnestě, talantozo uli. Son mašty natoj lamokst́ nekšnezent́ ějstě asodaviksěń redämo dy ěś ladso jovtamo. Mertäno, vejke valmorosont́ kośke tikšeń štemeś panžovi ikelet́ cecäń kužoks. Kanä te avoĺ poětěń nevtevks?!

Vest́ son kučokšnynze ladsevksěnzě natoj Moskovov. Nama, ěziź pečata, ked́sörmadovksonzo velävtyź mekev. Ansäk te ězize lepštä avanok bažamonzo ulems maräzeks. Son nazojstě poladś poězijań kijavant́ molemanzo.

Veleń klubso purnaś hor. Morotneń dy muzykant́ ladseś sonś. Dy avoĺ ansäk ladseś, vese marto vejsě morseśkak ějsěst. Ěrzäń oršamopelenzějak stynze dy mazylgavtynze sonś. Kurok kuläś — Nižne-Jagodnojsě ěri skaziteĺnica — sradś pek vasolga, pačkodś Saran ošovgak. Tosto kučozeĺ Jagodnoev televidenija. Avanok ějstě snimazeĺ fiĺma-očerk. Tede mejle terdezeĺ Mordovijav sonśkak. Kirdize tetänok stakasto sěredemazo. Ansäk sede mejlejak, koda son kuloś (te lisś 1977-ce iestě), avanok a seske polavtyze ěrämo tarkanzo, kavtoldś. Teń teize ansäk 1979-ce iestě.

Tesě, Saranskojsě, vastyze Ivan Kornilovič Inževatovoń. Škań jutaź syń sülmasyź ěrämost vejs. Koda učönoj-filolog dy ěrzäń keĺ-valoń sodycä lomań, Ivan Kornilovič lezdaś avanok turtov ěŕva jondo tonavtnems tiriń literaturań kelent́, vitnems dy pečatams valmoronzo, noldtnems synst baška pusmoso. Noldtnems žo uĺneś meze. Markovna, koda lemdiź avanok škinemań večkicänzo, sizemań apak soda sörmadś jovkst, stiht́, ějkakšoń morynet́. Martost jakseś veleva, školava, klubga, morseś ějsěst radiova dy televidenijava. Ěŕva koso sonzě učost́, večkst́. Songak pandś tenst tekeńsě, dy seh pek — ějkakštneneń, konatneń marto anokoĺ vastnevems apak lotkse. A uš sörmat tenst zäro sörmadś — a lovovit́kak.

1982-ce iestě saeź vejke omboce meĺga lisit́ avanok valmoroń, jovtamoń dy jovksoń pusmonzo. Škinemadonzo kortyt́, sörmadyt́, putyt́ meĺs, maksnit́ tenzě sehte pokš pitne. Son lisni RSFSR-ń dy SSSR-ń raśketneń škinemań vankšnomatnesě dy festivaĺtnesě iznicäks, kazevi SSSR-ń kuĺturań ministerstvań «Otličnik kuĺturnogo šefstva na sele» teškssě (1986), Mordovskoj ASSR-ń Gosudarstvennoj premijaso dy Mordovijań komsomoloń premijaso (1992), javolävtovi respublikań kuĺturań zaslužennoj robotnikeks (1990). Ějstěnzě kortyt́ koda Pazont́ peĺde škinemań lomande. Dy avoĺ ansäk jalganzo, konatnede sonzě lamoĺt́ (seh malaviksěks žo uĺnest́ kavto — Saran ošsto Svetlana Lambina poětessaś dy Pokš Ignatvelestě Rimma Žegalina tonavtycäś, konatneneń son panžś sehte salavań jožonzo dy melenzě-arsemanzo), vesejak, kit́ tejnevst́ sodaviksěks kniganzo marto.

Ězinek stuvtne sonzě mińgak, ějkakšonzo. Sörmalinek tenzě, gajnevtninek, sakšnynek inžeks. A buti mekskak kuvat́ (koda sonenzě marävś) teń a teilinek, tarka-ězem ěstenzě a muiĺ. Avanok ěräś kisěnek svalškań melävksso-pelemaso. Miń žo bažinek ěś melävkstněs sonzě pek a sovavtnems, vanstynek ějsěnzě. Ansäk avań sedeent́ a manäsak. Sestě son sval meriĺ: «Tago partizantně meze-buti söpit́».

Dy apak učo vese te potaś vasov udalov. 1992-ce ień sundeŕkovsto vesement́ lepštize avanok staka ormado kuläś: rak. Kemems teneń ašoždaĺ. Ve arsemadont́ — miń jomavtsynek avanok — kiŕgaparenteń keveriĺ anileviks al, kuš cijnek.

Elena marto Tamara seske syrgast́ Saranskoev. Poezdsě ardomsto Lena neś on: avast čačoma čizě, syń kazit́ tenzě hrustaleń ked́ge, ějsěnzě kolmo jakstere rozat dy kolmo pužoź ašo hrizantemat — vesemezě koto. Kemems ononteń araseĺ meĺ, vadräs kememaś sede vieveĺ. Sonś avanok, ulema, ěś alkuksoń ormadont́ ěź soda. Miń madstevtinek operacijas, kona, merinek, ěrävi šumbračinzě vitemant́ kisě. Son ěź karma karšo moleme. Hirurgoś kemevtimiź: 99 procentt, kelä, operacijaś lezdy. Ansäk vračtne avoĺ pazt. Operacijadont́ mejle omboce čistěnt́ avanok kepetetś psizě. Pekekedezě karmaś syjavtomo: peritonit. Vievstě kozomadont́ kerävksoń stavkstně javst́…

Mejle uĺneś omboce operacija, kolmoce. Nilecent́ teize Saransk ošoń prävt hirurgoś sonś, ansäk idems avanok uš a kodaĺ. Hirurgont́ abungavtokšnyze sonzě nardevčizě. Operacionnojstě lisemado mejle son merś: «Feniks».

Boĺnicäso avanok ašteś kuvat́. Teń langs apak vano, vest́kak ězize nevtne majsemanzo, ěź penäcä, kodat pokš sěred́kst savkšny tenzě kandoms-cidärdoms. Lijasto ozyĺ tarkačires, viškine, kukoŕgadoź, olanä seĺmevanovt marto, dy mezde-buti jala sět́mestě arsiĺ. Mezde? Tede kijak ějstěnek ěź soda, sonś tenek ěź jovtne. Kodamo tošnačiń davol sěvś-kostäś ojmenzě?.. Son, ulema, sestě čaŕkodś uš: ěräms tenzě kadovś a kuvat́. Sonś meńgak prevs putomat tenek ěź maksne. Paräk, seks, meks peĺś: miń čaŕkodtäno, son sody ěś ormadont́.

Miń, ějkakštne, jaksinek meĺganzo čipolaso. Uĺninek vakssonzo činek-venek. Seh stakaĺ tenzě vet́. Son tuń ěź udse. Čit́ ašteś kapeĺnica alo. Lijasto nuvazemiĺ, ansäk te ěrseś pek čurosto. Vejkeś ějsěnzě melävtovtś: ěś sěredemasont́ kandy tenek majsemat. Dy teń kuvalma sval maräś pränzo ikelenek čumoks. Verepaz! Večkemne avanok. Son kulomstojak melävtś minek ějstě!

Kortyt́, kov sede pek Pazoś večksy lomanent́, tov sede lamo kuči tenzě majsemat. Ulema, Son večkilize avanok.

Kulomadonzo kavto čide ikele son merś tenek: «A uskinderäsamiź ěsenek velev, kuš bugoŕkske teede tetänk kalmonzo vakss». Meeĺce valonzo uĺnest́ istät: «Mon kińgak a nejan dy a marän». Kuloś son 1993-ce ień jakšamkovoń 17-ce čistě.

Kalminek avanok čačoma modazonzo, Nižne-Jagodnoe veles, nej te Samarań oblasteń «Sadovod» sovhoz. Ěnäldomanzo topavtynek. Kalminek kilejnent́ alov, konań tezěńgak tago-zärdo ozavtokšnyze sonś, tetänok dy Tolä jalaksonok marto šabracek. (Tolä kalmaź celinaso, ansäk miń uskinek kalmonzo langsto moda, jalganzo tejst́ dy stävtst́ tenzě ledstnemapeĺ-pamätnik.)

Vana istä ěź karma uleme avanok, Serafima Markovna Lüläkina ěrzäń skaziteĺnicaś, kona, vid́kstatano, tečijak pek a satny tenek…

Tamara ČšERBAKOVA, Zinaida ČšERBAKOVA, Galina ČšERBAKOVA,
Elena DEDIKOVA

Galina dy Tamara

Tamara, Elena dy Zinaida

KARMAVTOMA

Kulan – ilädo puto kalmom langs
A tešte, a kröst, a staka kev.
Ozavtodo tozoń ašo kilej –
Valgi sonzě langs narmuń – ojmem.

Valgi sasto dy morom poladsy –
Vajgeleś nusmanä dy sět́me.
A riznycänt́ rizněme karmavtsy,
Melävtycänt́ vit́sy melenzě.

Buti žo a kemevi koj-kineń,
Nat́, istämo tevt́ alkuks ěrit́?
Kadyk arsit́ istät jutycätne:
Te kileent́ lopanzo toškit́…


1984


Pškadän seneń, kie večksamam,
Kie cidärdy staka korom,
Murnemstějak son čaŕkod́samam,
Kuš valom ěrsit́, teke torot.

A söpsa, jalgaj: pingeń kisěm
Lamoń sövnyń, paräk, pokordyń.
Marävś moneń: a stäkoń kisě
Mon piciń tolso, pštistě kortyń.

Mon bažiń syrgoztems ěrzätneń,
Ěždems sansonok keĺmeź verent́,
Valdomgavtoms čopoda prätneń,
Veĺmevtems ine pokštäń sěrent́.

Pškadän seneń, ki a večksamam,
Kie moń langs seĺme sävadsty,
Maksost peeĺ – nejke pečksamam.
Istätně seĺgsě ojmet́ madstit́.

Sodak, avečkicäm, sodak:
Ěś pokštäń mikšnemaś pandovi –
Ěź joma lemeś Gerostrat,
Ansäk sval beränev kundavi.


1993


Zärdo a karman mon uleme,
Lija ěrzäva sti tarkazom.
Son ěrzäń pokaem oršasy,
Štatolont́ makssy tenzě Pazoś.

Ineškipaz, Vere Čipaz!
Oznan Tonet́ se avant́ kisě:
Zärdo a karman mon uleme,
Kazik sonzě moń ojmeń psisě.

Kadyk son mari ine sěred́ks
Pišticä ěrzäń raśkent́ kisě.
Keman: son uli prevej, mazyj.
Ulezě sede šožda kizě…


1993

NAD́KINDĚ LAJŠEMA

Mitrej, piže duginem,
Mitrej, mazy duginem!
Oh, raužo Kulomaś
Mastoront́ langa jakaś.
Panžoź orta son vešneś,
Panžoź kenkške son mučkaś.
Toń ortynes, duginem,
Apak učo son vačkodś,
Toń kenkšezět́, jalginem,
Jondolt-puŕginet́ zěŕkadst́.
Vasov-vasov tuekšnit́,
Inevedeń tombalev,
Tostojak son muinzet́,
Tostojak son redinzet́.
Vit́ ked́sěnzě Kulomant́
Kulomań torozo,
Kerš ked́sěnzě Kulomant́
Kulomań kečezě.
Vasnä kerinze son piĺge sanot –
Piĺge vijde maštynzet́,
Mejle kerinze son ked́ sanot –
Ked́ vijnede maštynzet́,
Čopolgavtynze prevet́ –
Valdo ojmet́ saize.
Oh, Mitrejkaj, duginem!
Užo varštan mon sěŕgat –
Ězembräzot sükonän,
Užo varštan kuvalmat –
Piĺge pezět́ sükonän.
Meneĺ tešttne – toń seĺmet́ –
Konävst́, nej a panžovit́,
Parsej suret́ – toń čeret́ –
Surkskeks nej a menčevit́.
Vide piče toń sěret́
Čuvtoń sumańsě oršaź,
Šožda piĺget́, duginem,
Čuvtoń kemnesě karseź.
Oh, duginem-jalginem,
Valdo preveń maksyjnem!
Avoĺ moro tet́ rangstyń –
Laži vajgeĺ mon targiń.
Ilä tandadt vajgeĺdem,
Ilä seŕstäv laštkedem.
Rungot peŕka mon jutan,
Ojmet́ marto mon kortnän.
Vaj, ěrämstot-aštemstět́
Lamo staka ton kandyt́,
Pingeń kiva molemstět́,
Jalgaj, pek ton sizekšnyt́.
Užo, dugaj, ledstäsa
«Mastoravań» teemant́,
Užo, dugaj, pačtäsa
«Mastoravań» čačomant́.
Purnavkšnynek ěrzätne
Raśkeń tevde kortamo,
Vastovkšnynek ěrzätne
Vejsěń prevsě arseme.
Se promkssont́-vastomasont́
Miń kočkidiź toń Prävtoks,
Vejsěń prevsě, ve meĺsě
Aravtydiź Veticäks.
Užo kevkst́sa, duginem,
Ěseń präm, ěś sedeem,
Oh, kived́sa, jalginem,
Rizksěs čopavteź ojmem:
Meks toń lavtovs, duginem,
Praś-sävorś te pokš kanstoś?
Meks toń kiŕgas, jalginem,
Povodevś lišmeń aškoś?
Veenst uĺnest́ pek jožovt,
Bažast́ ve jondo vannoms,
Ěś präń vanstomaś uĺneś
Synest vasence teveks.
Lijat uĺnest́ pek lavšot,
Syń veticäks ězt́ maštovt.
Kolmonst uĺnest́ pelicät,
Nilenst – «sěredst́», «a šumbraĺt́».
Ton uĺnit́ sehte prevej,
Ton uĺnit́ sehte viev,
Ton uĺnit́ apelicä,
Ton uĺnit́ sehte šumbraś!
Vaj, kov tejsa mon rizksěm,
Kozoń kekšsa melävksom?
Jortovlija pokš paksäs, –
Pelän, modaś koĺstävi,
Norovavaś ordady,
Lotki süroń čačtomo.
Valävlija viŕ kunškas,
Virävaś kežijavty –
Pelän, virenek kośkit́,
Mastoravaś štapśkady.
Valdo ved́s kajavlija,
Kadyk vai ot́manteń, –
Pelän, vedeś koĺstävi,
Vedävaś pokordavi.
Vaj, čudeź, seĺvedt́, čudede
Sijań povneks čamavam,
Čudede, seĺvedt́, čudede
Ašo ksnavneks meštevam.
Oh, čudede, seĺvedt́, čudede
Valdo lejneks rungovam,
Promodo, seĺvedt́, promodo
Sijań ěŕkeks ělezěm.
Se ěŕkenteń, duginem,
Mon melävksom vajavtsa,
Seĺved́ pots sěpej rizksěnt́,
Mon, dugaj, lepijavtsa.
Prevsputycäm, jalginem!
Syrneń pokoĺt́ – toń prevet́,
Tiriń avań – sedeet́,
Pazoń ojme – toń ojmet́!
Ěrzäń Prävtoks ulemstět́,
Valdoń kandyks molemstět́
Lamo naŕgamot pečtit́,
Lamo aparot kirdit́.
Dušman lomant́, jat lomant́
Paro lemet́ seĺgenest́,
Idemevseń vardotne
Ěŕva mejsě tandavtnest́.
Syń sezniź psi sedeet́,
Veŕs razediź toń maksot,
Veń udomat syń saiź,
Čiń ojmamot syń neĺgiź.
Tüštäń kiva tuemstět́,
Pazoń Mastors livtemstět́
Maksan tet́ karmavtoma,
Jovtan tet́ ěnäldoma:
Tonačiv pačkodemstě,
Pazont́ ikelev stämsto
Jovtnit́ raśkeń rizksěnek,
Panžit́ pokš melävksonok.
Kadyk Pazonok varšty,
Kadyk Pazonok lezdy
Ěrzäks pränok marämo,
Ěrzäń kojsě ěrämo.
Ineškipazont́ vaksso
Ton ulät vit́ ked́ jono,
Ineškipaz ikele
A viźks uli tet́ aštems.
Tonačiv pačkodemstě
Pokštäń pokšt toń vasttadyź,
Ěsest jutks syń sajtädyź –
Ine sedeet́ kisě,
Ěrzäń bažamot kisě.


D.T. Nad́kiněń valdo lemenzě ledstnemga

Raužo kuläś, prok puŕgine, zěŕkstaś –
Tiriń Mastorgam sěpej kačam sradś:
Ěrzäń Purgazont́ pingeń kizě pekstavś!
Jattně kecäzevst́: «Okojniki, vradś!»

Ěrzäsojak vastnevit́ sölmov lomant́!
Kučni ějsěst sonś Ineškipazoś
Stävtoms raśkent́, konata ašti komaź,
Kona jomamos tago-meks azoź.

Istät lomantne palyt́, teke štatolt.
Syń ěždit́ sedejt́ dy valdomtyt́ kint́.
A kuvat́ ěräź, vidit́ apak kavtoldt
Oläčiń vid́met́, sülmit́ Modant́-Čint́.

Jatoń lomantne – Idemevseń vijtne
Potit́ synst verest, tapit́-sěvit́ sval…
Kecäk, raśkem! Čopoda prevet́ vitems
Komsece pingeś putś Oznomapal!


1992


Jutan peleveń sět́me kurinkavam,
Molän lej čirev, kuzän pando präs
Dy Pazont́ marto kortnän sedejškava,
Maksozo vij lavšomoź ojmem träms.

Tiriń velem ěś kelenzě jomavty,
Meeĺce ěrzät potyt́ tonačiv,
Jat lomant́ jurtozonok kudot stävtyt́,
Iznize «zdraśteś» ěrzäń «šumbračint́».

Kijak a čaŕkodi moń sedejrizksěnt́;
Ěka melävksoś: ruzyi veleś!
…Vejkine lišment́ stuvtyź tertäms pikssě –
Son, prok sulej, stäś čavo paksänt́ pes.


1992

RAŚKEŃ SYRGOZTEMA MORO

Städo, ěrzät, städo, jalgat,
Mastoravaś ějsěnek terdi,
Städo, ěrzät, städo, jalgat,
ĚRZÄŃ MASTOROŚ umok tardi.
Lelät-sazort, patät jalakst,
Lavtovdo lavtovs miń stätano.
Ěś moront́ kis, ěś ojment́ kis
Vejke-vejkeneń ked́ venstäno!

Minek pokštätne umoń škasto
Pačtiź minenek syrneń kelent́.
Son vireń liśmaks žojni sasto,
Ěždi, kecävty ěrzäń melent́.

Kežej puŕginet́ zärokst́ vačkodst́!
Zärokst́ stäkšnost́ kulomań kovolt!
Syń ěrzäń ojmes, sedejs pačkodst́
Dy kadnost́ tozoń čentij tonolt.

Ěrzät! Pandä aštems puĺzädo!
Ureń ucäskant́ miń jortsynek.
Sy škań ěrijneń ansäk städo
Ěrzäń ojmeń tolont́ makssynek.

Sädo, ěrzät, städo, jalgat!
Mastoravaś ějsěnek terdi.
Städo, ěrzät, städo jalgat,
ĚRZÄŃ MASTOROŚ umok tardi.
Lelät-sazort, patät-jalakst,
Lavtovdo-lavtovs
Miń stätano.
Ějdenek kis, sy škanok kis
Vejke-vejkeneń ked́ venstäno!

ĚRZÄŃ MASTOR

Mon Ěrzäń Mastor,
Pajstomo moda…
Araś azorom,
Jat lomant́ ějsěm šeškit́,
Potit́ viem
Dy rungom langso naŕgit́,
Razedit́ čerem,
Seĺgenit́
seĺms-čamas.

Moń učan Azor.
Pek učan Purgazoń.
Son sy dy meri:
«Te Mastoroś – moń!
Pingede pinges moń
Dy kineńgak a makssa!
Mon večksa sonzě,
Monś sokasa-vid́sa!»

Kecämoń ška!
Sedeem guvny-tokny:
Mon Purgazoń ked́ aldo
Kovgak lijav a tujan.
Mon sodan:
Son vanstsamam,

Sokasamam,
vid́samam.
Mon sodan:
sonzě turtov
Süront́ čačtsa-kastsa!
Mon Ěrzäń Mastor.
Mon učan ěrzäń Azor…

1992


Keman mon Pazněń. Ansäk avoĺ seneń,
Kona konövsto sursonzo tandavtni.
Keman mon Pazněń. Ansäk avoĺ seneń,
Konaneń oznoms sěrej kudot stävtnit́.

A seneń, kide bajagaso čavit́,
Kiń «verent́» oznycätne umok korštnit́.
Oznoma valtně melem moń a javit́.
A večkan, zärdo raužoso oršnit́.

Moń Pazom ěrzäń. Sük set́ pokštätneneń,
Konat Čipazont́ kis türemat stävtnest́,
Jutavtnest́ ozkst – purnavkšnost́ repeštätnes,
Dy teńsě, sodaź, ruzoń kežtneń savtnest́.

Moń turtov Pazoś – avoĺ tandavtnicä.
Son prevej jalga dy sval martom jaki,
Son avoĺ Azor, a kežeń pandycä;
Mon avoĺ ure, mon sonenzě – täka.

Son pačk moń potso, kecän ěli riznan.
Son tri moń ojmem, kasty sedej viem.
Nei, koda ěś asatykstněń iznän,
Salavań tolso koda palan-pijan.

Moń Pazoń kudom – ton, Ěrzäń Mastorom!
Oznan paksäso, viŕsě, čejbuloso.
Moń ozksom – sedejbenčstě prycä morot,
Konatneń kočkan ěŕva kiuloso!

…Keman mon Pazněń. Ansäk avoĺ seneń,
Kona konövsto sursonzo tandavtni…

1989


Moneń teemaĺ sede prevejnestě,
Moneń snartomaĺ sede jožovnestě,
Moneń ěrävoĺ ěś sedeeń vanstoź,
Paräk, sede šožda uleveĺ kanstoś?

Araś, a moń pingeń istämo luvoś!
Mezeks valdont́ langa pongavtnems suvoś?
Apak kavtoldo tolonteń čopavtiń
Dy sätkoń pultt meĺgam paksävant́ stävtniń.

Kuš vejke sätko toń ojmes tokazo!
Kuš vejke sätko sedeezět́ prazo!
Arsemań varmaś zyjk! – meri veĺkssěnzě –
Syremt́sy sätkoś ojmet́ se peĺkskenzě,
Konaś ěź ruzyja, ěź kulovtovo sems, –
Son ěrzäń nardes lepštämont́ pačka kemś!

1989

KIZĚŃ ČIKUNŠKA

Ašo reveks sěń paksäva
Apak kapša peĺtne jakit́.
Synst vanstycäś – gaj čipaeś
Pejdeź jutkovast ěśkeli.

Ěŕva kozoń son keneri,
Mezejak seĺmstě a mensti.
Lavtovstonzo peĺtneń ěkšstě
Syrneń lokšonzo novolit́.


1984


Idem mastors letetś moneń čačoms,
Südoź mastors letetś moneń kasoms.
Olävtomo raśkem tesě ěri –
Ureksčinteń šnamoń valt seeri.

Miń stuvtynek ěsenek pazonok –
Nižet́-pežet́ sävorst́ langozonok.
Miń tapinek kezěreń koenek –
Nartemkst,
palakst kurodyź ojmenek.

Ěś kudoso nej ěrzät –
a azort,
Preveń koräs nej ěrzätne kažovt,
Lemenek polavtyź sövnomkaso:
Sädot pinget́ pokorit́ «mordvaso».

Olävtomo,
modavtomo raśke,
Šumbračisět́,
vijsět́ lijat vaśkit́!
«Ine leläń» suleeks teidiź –
Sval meĺga molicäks velävtydiź.

Zärdo štaty toń staka udomat?
Zärdo azoroks jutat kudovat?
Zärdo veĺmi ěrzäń kaštan koroś,
Dy Mastoront́ ěžd́sy ěrzäń moroś?..


1990

SKALVANYCÄŃ MORO

Valskeń stämsto, čiń lisemstě
Panän skaltněń mon velestě.
Čiś meneĺsěnt́ ějdeks nalksi,
Modant́ ějsě čevt́stě palsi.
Tikšent́ langso rosaś citni,
Narmuń tolginenzě vitni.
Viŕsě kukine kukordy,
Kaĺsě cökovne cökordy.
Mezde kukineś kukordy?
Mezde cökovneś cökordy?
Cökov mory večkemado,
Kukoń moroś – javomado.
Vaj!


1992

TELESTUDIJASO

Praś sedeezěm se vastomaś
Dy telestudijaso atäś,
Kona kevkstnicänt́ karšo komaś:
Bažaś kortamont́ smustes fatäms.

Sonenzě kavksońgemeń nile…
– Ěnäldtank jovtnems robotadonk…
– Meze kortat? Lavšot moń pilem…
Ěź kirdev tenek pejdemanok.

Mongak, prevteme, sestě pejdiń,
Kezěreń prevej valtněń stuvtoź.
Ěź čaŕkodt́ atäś, vanś, prok ějde:
Potläś piletneń pingeń uvtoś.


1984