Ěräst́ ajšt́ atät babat kavonest. Atäń babań araś a ějkakšost, a kakšost. Tuś atäś viŕga jakamo. Jakaś son kolmo iet́ dy syrgaś kudov.
Jutaś, jutaś — saś simezě. Komaś vet́s dy karmaś simme. Ved́ ava kundyze sakalodo dy a noldy ěsněnzě. Atäś karmaś tenzě ěnäldomo:
„Noldamak! — meri, — kartso uli paro ajgorom, makssa tent́!”
Ved́-avaś meri: „A ěrävi ajgorot! Altyk, meźde a sodat — noldatan!”
Atäś meri: „Noldamak! piresě uli paro odonijam — makssa tent́!”
— A ěrävi odonijat! Altyk, meźde a sodat, noldatan!
— Viŕsě ulit́ sisem neške-pireń, seh paro pirent́ makssa tent́. Noldamak!
— A ěrävi neške piret́, altyk meźde a sodat. Noldatan!
Atäś arceś i meri: „Ulezě ino tent́, meźde mon a sodan!”
Ved́-avaś noldyze. Atäś tuś kudov.
Pačkoć orta lanks — čijś karšozonzo kolmo iesě cörazo, povodevś kiŕgazonzo dy meri: „Ěh, tetäj! koda mon učan ěsněnt́! Mejś kuvat́ ězit́ sa?”
Atäś karmaś avaŕdeme dy meri: „Ěh, cöram! ěŕged́maś ěŕgedit́ ězězěń dy moń marto ěricä a ulät, — mon ved́-avaneń altyteń!”
Cöryneś meri: „Altymek, altymek! mon a pelän!”
Ěrit́-aštyt́ kolmonest. Cöraś uš pokšto kajś. Son i meri tetänstěń: „Tetäj, bavlavamak, mon ved́-avaneń tujan!”
Tetäś baslavize, prostäś martonzo i cöraś tuś.
Jutaś, jutaś — pačkoć jaga-babań kudos. Sovaś kudosteń i meri: „Sük! sük! babakaj!”
— Sük avolet́ meŕderäj, vest́ suskovleteń, kavst́ nilevleteń! — Mest́ tija jakat?
— Tetäm altymem ved́-avaneń — molän sonenzě!
— Oh, cöram! ton avoĺ ved́-avaneń molät, — ton molät moń leläneń, — son simmestě tetät́ sakalodo kundakšnyze — sonenzě tetät altyńzet́. Azö sede tov — toso ěri moń patäm. Son sede lamo sody. Son tonavttanzat, koda teems.
Cöraś liś jaga-babant́ kectě i tuś tago jutamo. Jutaś, jutaś — muś omboce jaga-babań kudo. Sovaś ězězěnzě i meri: „Sük, sük, babakaj!”
— Sük avolet́ meŕderäj, vest́ suskovleteń, kavst́ nilevleteń! — Mest́ tija jakat?
— Tetäm leläteń altymem, molän tenzě cöraks!
— Ěh, cöram! a ěrävat ton sonzě kecě! Azö sede vasov. Musak pokš patänok. Son sede lamo sody, son tonavttanzat, koda teems.
Liś cöraś jaga-babant́ kectě, tuś tago jutamo.
Jutaś, jutaś, muś kolmoce jaga-babań kudo. Sovaś kudosteń i meri: „Sük, sük, babakaj!”
— Sük avolet́ meŕderäj — vest́ suskovleteń, kavst́ nilevleteń! — Mest́ tija jakat?
— Tetäm altymem tont́ leläteń cöraks. Molän tenzě ěrämo!
— Ěh, cöram! a ěrävat ton leläń kecě: sonzě kardazonzo peŕka nileńgemeń kolija stävtoź — vesemeń präso lomań prät peznavtoź — vejkeń präso ansäk araś — sezě tont́ prät peznavcazo!
Cöraś karmaś avaŕdeme. Jaga-babaś meri: „Il’avaŕt́, cöram! Mon tonavttan — mest́ teems: azö, testě avoĺ vasolo uli ěŕke. Kekšt́ se ěŕkent́ čires nudej-pulos i aštek. Livtit́ kolmo jaksärk. Ne moń leläń tejterenzě. Valgit́ ěŕke čiresteń, teevit́ tejteŕks, kajsesyź rucäst-panarost i karmit́ ěkšeleme. Ton list́ nudej pocto, sait́ viška tejterst́ rucänzo-panaronzo i mekev kekšt́. Koda ěkšelevit́, kavtot́ne orčit́ dy tuit́ livtäź, a viškineś kadovi panaroń vešneme. Koda meri son: „Ki sainze rucän-panaron, tuit́. Ulińderäj son od cöra — ulezě moneń miŕdeks,” ton list́ i maksyt́ tenzě rucänzo-panaronzo.”
Cöraś tuś. Muize se ěŕkent́ i kekšś nudej-bulos. Ansäk kekševś — vany — livtit́ kolmo jaksärk. Libor… valkst́ ěŕkent́ čires i teevst́ mazy tejteŕks. Kajsiź rucäst-panarost i karmast́ ěkšeleme. Cöraś liś nudej-bulosto, saińze viška tejterent́ rucänzo-panaronzo i mekev kekšś marost. Tejtert́ne ěkšelevst́ i list́ vectěnt́. Kavto pokštně orčliź panarost i tust́ livtäź. A viškineś kadovś štapo. Son meri: „Ki saińze panaron — tuit́: ulińderäj son syre lomań — ulezě moneń tetäks; ulińderäj ava lomań — ulezě teń avaks; ulińderäj tejteŕ lomań — ulezě teń patäks; ulińderäj od cöra — ulezě teń miŕdeks!”
Koda istä merś, cöraś liś nudej-bulosto i maksyńze panaronzo. Orčaś tejteŕś i tust́ kavonest tejteŕst́ kudos. Tejteŕś simdize, andyze cörant́ i meri tenzě: „Nej azö tetäneń, vešt́ kectěnzě tev. Son karmi ěsnět́ andomo, simdeme — ilä jarca-simt́; mert́: mon syń tezě avoĺ jarcamo, simme — robutamo”.
Cöraś moĺś i meri: „Sük, sük, pokštäj! Mon syń tent́ robutamo, kodamo tev teń maksat?”
Atäś meri: „Ladna koli syt́, jakamo tarka ězit́ tejt́. — Mon uš kučiksěliń kisět́! A jarcat li meźdejak — čej peket́ vačś!”
Cöraś meri: „Mon syń avoĺ jarcamo-simme — robutamo, — tuka teń tev!”
Atäś meri: „Molodec! Nej tevem araś. Sak čokšně, jovtan tent́ tev!”
Cöraś velävć i tuś tejterent́ kudos. Koda čizě čopoteć, moĺś atästeń teveń kevsteme.
— Tuka, pokštäj, tev!
— Maksan! — meri atäś: — uli moń komś desätina virem, azö se virent́ valśkes korönom targik, sokik, izyk, vitt́ tovzüro, tovzüroś kenerezě, nuik, pivsyk, jažavtyk, kšeks panik, kaštoc kajsik, valśke tarksik, sipt́ ve kše-kočom i prä pezěń putyk. Kše činesteń mon syrgozezan!
Cöraś velävć i tuś tejterent́ kudos. Sonś kuva moli avaŕdi. Tejteŕś meri: „Mejś avaŕdät?”
— Tetät veĺt́ pokš tev́ makś. Son moneń znärdo-jak a teevi!
— Kodamo?
— Uli komś desätina viŕzě. Se virent́ valśkes korönom targams, modant́ sokams, izams, tovzüro videms, tovzüroś kenerezě, nuems, pivsěms, jažavtoms, kšeks panems, kaštoc kajsems, valśke tarksems, ve kše-kočom sindems i prä pezěnzě putoms. Kše činesteń son syrgozezě!
Tejteŕś meri: „Ilä melävt, mat́, udok vaĺkes. Te tevś moń!”
Cöraś mać.
Koda suńdeŕgać, lisś tejteŕś kustima pes, targize ašo pacänzo, kolmo jonov avuldaś ěsněnzě i meri: „Tetäń urenzě, vardonzo! sado moneń pomoces!”
Promst́ peŕkanzo vidima nevidima lomat́. Tejteŕś meri tenst: „Tetäń uli komś desätina virezě; azödo se virent́ targink korönom, modant́ sokink, izynk, tovzürodo vidink, tovzüroś kenerezě, nuink, pivsynk, jažavtynk, kšeks panink valśkes, tarksink, a ve kše tosk kaštomosteń kadodo!”
Valśke stäś cöraś. Tejteŕś meri tenzě: „Azö, kaštoc kadovś ve kše, targik, sińdik šačk dy tetäń prä pes putyk!”
Cöraś moĺś, targize kšent́ kaštocto, sińdize šačk i atänt́ prä pes putyze.
Atäś syrgojś, kolmo rast kše činesteń kešnäś i meri: „Vot tak molodec, cöram! Mon mudrönojan-mudrönojan, a ton sede-jak mudrönojat! Azö mat́, čokšněs tent́ tev a uli. Čokšně sak oštö ve tev maksan!”
Cöraś velävć i tuś tejteŕst́ kudos. Tejteŕś andyze, simdize i ojmseme mactize. Koda čopoteć čizě, tejteŕś meri: „Stäk, azö tetäneń teveń kevsteme!”
Cöraś moĺś atästeń dy meri: „Tuka, pokštäj, tev!”
— Maksan! — meri atäś: — azö venzě pačk ěsiń kriĺcä pestě ěsiń cerkuvas tejt́ kšnyń sěd́. Sědent́ kavto peĺga ulest sadumaŕ čuvt. Valśkes sadumaŕtne kenerest. Ěŕva čuvto präso morast säkoj ticat-narmut́. Valśkes pečk šačk kolmo sadumaŕt́ i prä pezěń putyt́. Umaŕ činesteń mon syrgozezan! Te a teevińderäj tent́ — prät keräsa!
Cöraś velävć i tuś tejterent́ kudos. Sonś kuva moli — avaŕdi.
— Mejś avaŕdät? — kevksni tejteŕś.
— Tetät veĺt́ pokš tev makś. A teevińderäj — meri — prät keräsa!
— Kodamo tent́ makś tevent́?
— Vana kodamo: venzě pačk ěsinzě kustima pestě, ěsinzě ceŕkuvas kšniń sěd́ karmavś tejme. Sědent́ kavto peĺga sadumaŕ čuvt ulest. Sadumaŕtne valśkes kenerest. Čuvtněń präso säkoj ticat-narmut́ morast. Valśke kolmo sadumaŕt́ pečkems i tetät́ prä pes putoms. Sadumaŕ činesteń son syrgozezě.
Tejteŕś meri: „Ilä melävt, mat́, udok valśkes: te tevś moń!”
Suńdiŕgać. Tejteŕś liś kustima lanks. Avoldaś kolmo rast ašo pacäsonzo dy meri: „Tetäń urenzě, vardonzo, sado moneń pomoces!”
Promst́ peŕkanzo vidima-nevidima lomat́ i merit́: „Mejś teŕdimiź!”
— Robuta uli! — meri tejteŕś: — aźdo, venzě pačk tetäń kustima pestě tetäń ceŕkuvasteń teede kšniń sěd́. Kavto peĺganzo putodo sadumaŕ čuvt. Valśkes kenerest sadumaŕt́. Čuvtněń präso säkoj narmut́ morast!
Valśke stävtyze cörant́ i meri tenzě:
— Azö, sest́ kolmo sadumaŕt́, pečkit́ šačk i putyt́ tetäń prä pes, tońś mekev sak moneń.
Cöraś tejś, koda tenzě meŕś tejteŕś. Tejteŕś makś tenzě molotka i prävtomo ěske i meri tenzě: „Azö, tetäń kustima pesě uli varä, se varästeń čavt te ěskesěnt́, — tetäm syrgozi!”
Syrgojś atäś, kolmo rast kešnäś sadumaŕ činesteń i meri: „Nu, molodec, cöram! azö nej čokšněs ojmsek. Čokšně sak, oštö ve tev maksan tent́.”
Čopoteć čizě. Tejteŕś stävtyze i meri: „Azö tetäneń, kevst́ tev!”
Moĺś cöraś i meri: „Tuka, pokštäj, tev!”
— Maksan! — meri: — Maksan! karco uli siseḿ iesě ajgorom, azö tonavtyk laste artneme!
Cöraś velävć i tuś tejteŕsteń. Kuva juty mory.
Tejteŕś kevstize: „Mejś mik morat?”
— Tetät pek šoždyne tevst́ makś, seks moran!
— Mezeń tev tent́ makś?
— Karco uli siseḿ iesě ajgorzo — seń laste artneme tonavtoma meŕś!
— Ěh, durak, — meri tejteŕś: — te samoj staka tevś. Tetäm sońś pränzo ajgorks tejsazo i pekstasazo siseḿ kšyń kenkš ěkšes. Azö sede kurok teevt́ siseḿ pondoń molutka, dy siseḿ kšniń ilövt, parynet́ ulest. Mońś ajgorst́ tonavca, — tont́ son sěvdänzat!”
Cöraś teevć siseḿ pondoń molutka i siseḿ kšniń ilövt. Tejteŕś avoldaś pacäsonzo i teevś cöraks. Sainze molotkant́, ilövtněń i moĺś kardońt́ ikelev. Vačkoć siseḿ pondoń molotkasont́, ve kenkšeś jažavś, a kotot́neń sońś ajgorś poctont́ jažińze i liś karctont́. Tejteŕś kundyze, panctos i ozaś laste langozonzo. Kepetect́ kavonest meneĺ jožos. Tejteŕś siseḿ pondoń molutkasont́ mašty i mašty ajgoront́ prä langa. Siześ ajgorś, valkś mastorov. Tejteŕś sülmize palmańc dy davaj ěsněnzě kšniń ilövtnesě kerämo. Keräś, keräś — ilövtně-jak vese majšt́. Ilöv pet́neń ěcinze ajgorst́ sudo varäs i karc tarkazonzo pekstyze. Saś kudov i meri cöranteń: „Azö tetäneń, kevst́ oštö tev.”
Cöraś moĺś atästeń i meri: „Pokštäj, tuka tev!”
Atäś madeź kašlankso — sěredi. Son meri cörasteń: „Tev tent́ boĺše a uli. Vandy sado viška tejtereń maro — venčatadyź, — tyń vejsě robotatado sonzě marto.”
Cöraś velävć i tuś tejterent́ kudos. Opet́, kuva juty, mory, — ni tenzě maksyt́!
Tejteŕś kevstize: „Ton mejś tago morat?”
— Mejś a moran, valśke tetät venčasamiź!
— Avoĺ venčamo — valśke tetäm kavonek pränok keräsynze. Adä sede kurok orgot́tänok!
Tejteŕś seĺkś ve seĺge ězem präs, omboce seĺge seĺkś kudo kunškas, kolmoce seĺge seĺkś kenkš porovt lanks. Pekstyź kudost́ klöćkas dy orgoct́ kavonest.
Valśke stäś atäś i meri: „Aźdo teŕdink cörant́ viška tejtereń maro venčamo!”
Moĺst́ kenkš udalov i merit́: „Adädo, tetänk teŕdidiź venčamo!”
Ězem präso seĺgeś pškać tenst: „Oštö ansäk stätanok udomsto!”
Moĺst́ atästeń i merit́: „Ansäk stit́ oštö udomsto!”
Alamos ašteź, atäś tago kučińze: „Aźdo, teŕdink venčamo, nej uš keneŕct́ čej!”
Kijaks kunčkaso seĺgeś pškać karšost: „Orčatanok dy moĺdänok!”
Moĺst́ atästeń i merit́: „Orčit́ dy syt́!”
Atäś tago učoś alamos i meri: „Aźdo, merede tenst, sede kurok sast!”
Kenkš porovt lankso seĺgeś pškać karšost: „Sovado, miń anoktanok!”
Panžiź kenkšest́ — kijak araś — čavo kudoś. Jovtast́ atästeń.
Atäś meri: „Aźdo nejke meĺgast pańme. Meze ki lanksto a mujdädo — tuink moneń!”
Tust́ meĺgast pańme.
A cöraś tejteŕst́ marto čiit́ i čiit́ kudov.
Tejteŕś meri cörasteń: „Mat́ modast́ lanks, kulconek, a marät-li mezejak?”
Cöraś mać, kulsoneś i mezejak ěź maräk!
Mać sońś tejteŕś, kulconeś i meri: „Meĺganok panit́, kurok uš sasasamiź. Mon velävtan syre skalks, ton syre-syre pastuhoks. Karmit́ ěsnět́ kevstneme — ězit́ nej li jutamodo cörat-tejteŕt́, meŕt́: neiń — jutast́, koda te skalś oštö ień vaz uĺneś, a moń ansäk sisemeĺt́ ień, sestě jutast́ vakskanok od cöra dy od tejteŕ. Mejle kevstädyź: umok a umok vanat tesě? Ton mert́: sädo ie uli, koda vanan.” I teevś tejteŕś syre skalks, cöraś syre-syre pastuhoks. Skalś jarcy lugado, pastuhś ašti vaksněnzě — odižanzo lyndat i nolgozo čudi.
Pačkoćt́ vaksozost meĺgast panicät́ne i kevstiź pastuhst́: „Ěśt́ juta-li vakskat od cöra dy od tejteŕ?”
— Jutast́! — meri pastuhś: — koda te skalś uĺneś ve iesě vaz, a moń ansäk sisemeĺt́ ień.
— Umok ton vanat tesě te skalst́ ěsně?
— Sädo ie uli, koda vanan!
— Nu, minek ansäk isäk orgoct́! — merst́ meĺgast panicät́ne i murdast́ mekev kudov.
Tejteŕś i cöraś velävćt́ mekev lomańks i tago tust́ čieme.
Sast́ kučozet́ne atästeń i merit́: „Ěźnek mujt́, mukšnynek ansäk ve syre skal, — syre-syre pastuh vany ěsněnzě — odižanzo lyndat i nolgozo čudi!
Miń kevstlinek pastuhś: ěśt́ jutak-li vakskanzo od cöra dy od tejteŕ. Son meŕś jutast́, koda te skalś uĺneś ve iesě vaz, a moń ansäk sisemeĺt́ ień, son skalst́ ěsně vany uš sädo ie.” Atäś meri: „Ěh, durakt, durakt! Net́ samoj syń uĺnest́, — skalś tejterem uĺneś, pastuhś — cöraś. Aźdo nejke tago meĺgast pańme i meze mujdädo ki lankstont́ — tuink moneń!”
Syń tago tust́.
Tejteŕś meri cörasteń: „Mat́, kulconek, — a marät-li mezejak!”
Cöraś mać, kulsoneś i meri: „Mezejak a marävi.” Tejteŕś meri: „Nu-ka mońś madän, kulsonän.”
Mać i meri: „Tago panit́ meĺganok, avoĺ vasolot uš, — nejke sasasamiź. Mon tejsa präm tašto cerkuvaks, tont́ tejdän syre popoks. Kevsttädyźderäj meĺganok panicät́ne: ěśt́ juta-li tija od cöra dy od tejteŕ, ton meŕt́: jutast́, koda ne ceŕkuvat́neń mon ansäk stroileń oštö, mon koda služan tesě kavto sätt ie uš uli.”
Pačkoćt́ panicätne. Sovast́ ceŕkuvasteń — cerkuvaś čavo, — služi ěsněnzě ansäk ve syre-syre pop: tašto kotöl kadilazo, levšeń kaŕkske ved́mezě.
Panicät́ne kevstiź: „Ěśt́ juta-li tija od cöra dy od tejteŕ?”
— Jutast́, — meri popś, — koda mon ne cerkuvat́nesě ansäk stroileń oštö!
— Umok ton služat ne cerkuvat́nesě?
— Kavto sätt ie uli, koda služan!
Panicät́ne velävst́ mekev i tust́ kudov. Tejteŕś i cöraś velävst́ mekev lomańks i tust́ tago čieme.
Atäś kevstni panicät́nesě: „Ja, mukšnyde mezejak?”
Syń merit́: „Mukšnynek ansäk ve kalado boka ceŕkuva — ěsněnzě služi syre-syre pop. Kevst́ninek popst́ — ěst́ juta-li vakskanzo od cöra dy od tejteŕ. Son meŕś: jutast́, koda ne cerkuvat́nesě son stroiĺ oštö, a son cerkuvat́nesě kavto sätt ie uli, koda služi.”
Atäś meri: „Ěh, durakt, durakt! Ne samoj syń uĺnest́, — cerkuvaś — tejterem, pop — cöraś.
Tynk lanks nat́ a mest́ kemmeks, — molän mońś kundasyń!” Stäś i varmaks tuś meĺgast.
Tejteŕś meri cörasteń: „Mat́, kulconek, a marät-li mezejak!”
Cöraś mać, kulconeś i meri: „Mezejak a marävi!”
— Nu-ka mońś madän! — meri tejteŕś.
Mać, stäś i meri: „Tetäm sońś meĺganok pani — nejke kundasamiź. Tońt́ tejdän ěŕkeks, mońś velävtan kit-kalks.”
Teize cörant́ ěŕkeks, sońś velävć kit-kalks.
Pačkoć tetäś, kirnävć vecteń i teevś čšukaks i davaj kit-kalont́ meĺga pańceme. Ansäk kundamo, kit-kalś stävcyńze sardonzo i a nilevi tenzě. Panceś, panceś — siześ i meri tejteŕsteń: „Uĺt́ siseḿ iet́ sukaks!” Sońś velävć mekev i tuś kudov.
Ěŕkeś velävć mekev cöraks, kaloś — sukaks, i tust́ kavonest tago jutamo.
Pačkoct́ cörant́ vele pes. Sukaś meri: „Ton azö kudov, mon tesk kaduvan. Moń tetäm südymem siseḿ iet́ kiskaks jakamo, no mon siseḿ čide mejle mekev tejteŕks velävtan, — molän siseḿ čide mejle tynk kudos i venčatanok. Ansäk vana meze teńt́ merän: molät ton kudov, — toso ulit́ tońt́ kavto sazorot. Vesemeń palci, vese palci kudoso semijant́, viška sazorot iläk pala, — sonzě palasakderäj — moń stuvcamak!”
Cöraś tuś kudov, sukaś kadovś vele pes.
Saś cöraś kudov. Vese raduvast́ ězěnzě. Son vesemeń palcinze, vesemeń palcinze, ěsse palak ansäk viška sazoronzo. Viška sazorśt́ meĺs aparo saize, karmaś avaŕdeme dy meri: „Mejś, leläj, moń ěźmek pala, mezeń aparont́ mon teiń teńt́?” Lelästeń žaĺ marävś sazorś. Son arsi ěś pačkanzo: „Ara stuvca mon ladäź nim, — palasa sazorom.” Saize dy palyze. Kodak palyze — vese stuvtyńze mest́ pränzo langa jutast́; stuvtyze ěśtenzě ladäź tejteŕst́-kak, kona marto atäst́ kectě orgoćt́. Tetät́ne-avat́ne arcest́ sonzě uŕvakstomo. Ladäst́ tenzě tejteŕ i samodo mejle sisemece čistěnt́ tejst́ svad́ba. Ozavtyź odiŕvat́neń-sodamot́neń ězem-präs i karmast́ simme-jarcamo. Cörant́ marto saź tejteŕś velävć guĺkaks, livtäś cörant́ kardajs, valkś liśma unävt präs i teevś mekev mazy tejteŕks.
Moĺś cörant́ pokš sazorozo vedeń kandomo. Komaś liśmasteń vedeń amoĺdämsto, neize tosto tejteŕst́ suleenzě i meri ěś pačkanzo: „Kodamo mon mazyjan, dy parojan, dy karman vedeń kandomo.” Kainze vedratneń i tuś kudov vet́teme.
Kudosont́ kevstiź: „Ja, mejś ězit́ kant ved́?” Tejteŕś meri: „Mazyjan, parojan dy karman vedeń kandomo!”
Moĺś vedeń kandomo viška sazorś. Sejak varčtaś liśmasteń, neize tejteŕst́ suleenzě i meri: „Mazyjan, parojan dy karman vedeń kandomo!” Kainze vedranzo i tuś kudov sejak ved́teme.
Kudosont́ kevstiź: „Ja, ton mejś ězit́ kant ved́?”
Sazorś meri: „Mazyjan, parojan dy karman vedeń kandomo!”
Moĺś sońś cöraś vedeń kandomo. Varčtaś liśmasteń, neize tejteŕst́ suleenzě i sodyze. Tejteŕś valkś liśma unävt prästont́, kundast́ ket́te-kec cörant́ marto i sovast́ kudos. Kudosont́ panize ězem-prästo odiŕvanzo, ozavtyze vaksozonzo sonsinzě marto saź tejteŕst́ i karmast́ guläjamo. Mon-gak toso uĺniń. Vinado-pijado simiń.
Makar Evsev́ev. Ěrzäń jovkst // Purnyńze M.E. Evsev́ev — Moskva: SSSR-ěń Narotněń centraĺnoj izdateĺstvaś, 1928
