LEDSTNEMA

Ěrzäń ava čačtymim mastor langs,
Ěrzäń tetä stävtymim piĺge langs.
«Avaj» uĺneś keĺbräso vaseń valom,
Lelät-jalakst, patät-sazort kasst́ vakssom.

Vete telet́ moneń sestě topodst́.
(Vojnado mejle kemenceś moliĺ).
Šabratneń peĺde čieź saś avam:
«Rakšat sörmalit́! Revent́ bojka kards!»

Syre revent́, kona levksyjaś vet́,
Paniź kardazs. Kozoń levkstně kekšems?
Leläm – cöryne. Kivčk – ěceś kaśkas,
Ked́sěnzě – vaŕgineška ve levksěś.

Moń sede kurok kuztimiź kaštlangs,
Ělezěm neŕgstyź omboce levkskent́:
«Kirdik vadrästo, iläzo para!
Buti sörmadsyź – a vaŕgat, a kemt́!»

Nulatneń pots lekškadst́ kavto ojmet́,
Kavonest levkst: lomaneń dy reveń.
Kavonest ězt́ čaŕkode mezejak,
Dy sornoź toknost́ viška sedejnest.

Školaso, pek lamo ień jutaź,
Moneń jovtnest́: «Sovett… Narodoń vlast́…»
Kuvat́ ěź saeve ějkakšoń prevs:
Meks ěno kekšnest́ te «vlastent́» ějstě?!

Avań kevkstnija. Son melävtoź merś:
«Jurgoź-veškeź tueveĺt́ set́ škatne!
Nalogt, ějdnem, lepštäst́, kiśke vatkast́,
Oeń – ojsě, ponań – ponaso; miń
Činzě čop važodinek paksäso,
Pandomga tenek palkinet́ vačkast́…»

Bolonov kedtne stakasto novoĺst́,
Ukstaś avam, jutaześ, mert́, ledstävś:
Kotoce peke sestě son kandtneś,
Raštamont́ troks ězt́ teev «trudodnejtne».
Sudiź avań. Dy vete čitneń kis
Sy ient́ pert́ važodś škinem «prinud»…

STEPAN ĚŔZÄ MARTO KORTNEMA

Vide, prok nal, venstevś kalmonteń janoś.
Nusmanä sět́mes vajaś kalmazyreś.
Krösttně dy tešttne langozonok vannyt́.
Purgondast́ čuvttně: tundoś ojmest syremtś.
Te janont́ pesě stäś karšonok Ěŕzä:
Kiŕgazo štapo, sizeź kedtne novoĺst́.
Marävi, ansäk meze-buti kerseś,
Peeleś praś: staka arsemat povodst́.
Marävi, vanny son melävksov seĺmsě
Dy baži kevkstems: «Ěrzät, kosotado?
Meks tyń nejgak, teke čavidiź keĺmsě,
Modant́ jožova lemenk acatado?
Meks kaštan koronk sintrink, mastors uvtink?
Meks «ěrzä» lemdent́ vizdeź potatado?
Ěrämoń vienk varma meĺga suvtnink,
Ěś ked́sě tiriń kelenk kalmatado?..»
Valtně peverit́, korsänät, teke sal,
Syń rizksěń stavksso moń ojmem peĺnit́-styt́.
Meze nej merems? Mančems, kodanä sval:
«Ěrzätne, pokštäj, ěrzäks ějdest kastyt́!?»
– Ine pokštäj! Videt́ sěpej korämot!
Lavšomst́ ěrzätne, ěś obucäst miiź.
Syń lamo sädot ies ězt́ kerävo –
Iznävst́, ěĺ jomit́ pelesädo ies.
Sěredi ojmem, poti sedejrizksěś:
Ěrzät, ěrzät! Nat́, ěrämonok prädovś?
Surso lovnovit́ (teveś velävtś viźksěs),
Zäro ěrzät mastoront́ langs nej kadovst́!
Ledstnän, arsän, bažan sy škant́ neeme:
Jomit́ ěrzätne, vait́, čovorävit́.
Mastoravant́ kizě umoń, pevteme –
Moli, lajši, ansäk kineń marävi?!
Zärdo tečint́ kezěreń škaks lemdäsyź,
Dy buti alkuks sy ěrzätneń pest, –
Kadyk «ějdet́» ietneń pačk pačtäsyź
Sy škań ěrijneń ěrzätneń lemest!


1988


Ěrämoś, merit́, lej, domka dy viev.
Sonzě vejke čirenteń, kelä, čačit́ –
Ueź tuit́ leent́ troks tona pelev.
Vedent́ jutaź, karšo čirenteń kulyt́.
Čudevkssěnzě – velävkst, sěrej ved́bramot.
Son pingeń pert́ saly – uski meĺganzo.
Ěź sato viet́, vant: tuit́ potmaksov –
Čiś toso araś, vedeśkak rudazov.
Od škasto tuń ěziń pele te lejdent́:
Arsemam vańksěĺt́, teke manej meneĺ,
Ojmem valdoĺ, prok tundoń valskeń stämo.
Mezde pelems? Mon iznäsa šoždasto!
Dy ansäk nej marän: uemaś staka.
Leeś uski alov dy ěšksi kevtnes,
Tapardy ojment́ jožov ved́velävksso
Dy vadi sonzě piže čekaŕ ilsě.
Ěrämoń kanstoś jala stakalgady,
Kolit́ jožom dy ikeleń arsemam.
Dy meĺtnejak meks-buti prok čopolgadst́:
Vanstan ěś pränt́, vešnän idemań tuvtalt.
Lijasto natoj ked́sějak avoldan:
Mezeks piksän? Mezeks vijtneń jomavtnän?
Mezeks istä bažan verev ueme?
Tona čiresě vejke peś – kuloma.
Lavšomtsa rungont́, ašo kedem sravtsyń –
Kadyk nursi dy kandy ějsěń vedeś…
Mejle syrgozän: meze istä tejan?
Ledit́ meĺzěm od škań mazyj arsemam
Dy vizdelgadan monś ěseń ikele:
Verev! Ansäk verev ěrävi uems!
Ilä sutämo, ojme, ilä size!
Ton valdot dy vańksčit́ iläk jomavto,
Seĺmeń sävadomas dy kežs iläk vajavto!

ČOKŠNĚŃ ARSEMAT

Čizě valgś.
Sěń šaršavt
Pongavtś čokšněś
Dy kuztembes ozaś
Mazyjka
Vent́ učomo.
Se kapšaś.
Malav saś.
Jutyze paksänt́,
Virent́.
Ěskeĺdäś
Pandont́ troks
Dy, vant, tozoń
Pupordäś:
Avoldast́ kedtne
Sölmoks,
Martonzo kanstkeś
Juksevś –
Vese menelent́ keles
Tešttne peverst́,
Prok jamksket́.


Lijasto stihtne ašo loksejks livtnit́
Mon veĺkssě koštsont́ – ojmezěm sovavoĺt́.
Pert́peĺksěń zěrtte, gajtev kortamodo
Tandadyt́ syń, kapšaź tuit́, tombavit́.

Dy ansäk vet́, zärdo ěngami šaltoś,
Ěli paksäva śkamom ěskelämsto
Kelejstě panžan mon ojmezěm kenkštneń
Dy lisän sradoź narmunem purnamo.

«Sado moneń, jovksoń mazyj narmunem!
Mon tynk učan. Velävtodo, ineśket́!
Kavanäms tynk joryń piže tikšinet́,
Simems tynenk anokstyń liśmaprinet́!»

Kodamo pokš kenärks dy vij zäroška
Valovi mešt́s, zärdo, terdemam maräź,
Puromit́ vejs dy, meĺcek-meĺcek araź,
Livtit́ lijań sedejs ašo narmunem!


1984


Teči ojmezěm teiń «kudoń šlämot».
Sornovtnän ledstnematneń tašto nulaks:
Veenstněń bažan vyrnovtoms šukšpräv,
Lijatneń veĺkssě nusmakalän kuvat́.

Koćkerän ějsěst potmakssto dy targan,
Vankšnan pštistě, velävtnän ěŕva jondo.
Syń lepamoź tonolks tago syremst́
Dy picit́ ojment́ viźksěń kirvi tolso.

Vaj, zäro sod, šanžavoń koctt povolest́!
Koda znäront́ ojmezěm mon noldyja?!
Koda koj-mezde meĺ araś ledstnems!
Koda koj-mezent́ seske stuvtovlija!..

Araś, a jortsak, mezent́kak a stuvtsak:
Ěŕva ledstnemaś – ěrämoń viška peĺks.
Vejkeś – prok kši, lijaś – ki langoń kev,
Vejkeś laci, lijaś – lokšoso keri…


1987

TUNDOŃ SAMO

Purdtnevst́, tapavst́ paksäń kitne-jantně:
Syredś teleś, dy morgijast́ santně.
Čokšnět́-valsket́ pränt́ jala a maksy.
Čiń kunškat čaŕkodi: tundoś vakssom!

Koda staka javoms od poradot,
Zärdo uvnoś davoloń moramoś!
Lavšomgadś dy ěngamś ine vieś,
Pingeś, merät, jutaś, teke čieź.

Meeĺce arsemat teleś arsi,
Meeĺce ledstnemat meĺstě targsi.
Činzě čop avardit́ ějzüronzo –
Tundoś veĺdest rašty gaj moronzo.

1988


Se tundoś uĺneś veĺt́ taŕksěv, jakšamo.
Varmaś uvnoś uśktnesě, merät, lajšeś.
Pizeme bajgtneń bažaś keŕkss keŕksamo
Dy, keždäź, vaĺmatnes komorso kajseś.

Tardicä ojmet́ sestě kavto vastovst́
Dy, lembeń vešneź, vejke-vejkes neždäst́.
Araseĺ vij, tolbandäś ěź kirvaztevt́ –
Syń ojme koštsost vejke-vejkeń ěždäst́.

1986


Umok sodan: ton lija avań mirde.
Toń mešt́sě moneń – ansäk jalgań sedej.
Mongak a bažan toń ěś vaksso kirdems,
Seks ansäk jalgaks süvordyja kedet́.

Ton, koda jalga, sakšnyt́ moń varštamo,
Mon, koda jalga, vastytiń-iĺtitiń.
Mezeks moneń sěpeś tago korštamo?
Mon ějstěnzě mik sedejga niĺgediń.

Vele ušoso, kalmazyrent́ vaksso,
Koso ěrzäń pokštätne sasto udyt́,
Javomsto apak talno ked́ tet́ maksyń
Dy čieź noškstyń, teke ějsěm kundyĺt́.

Miń martot jalgat, ansäk paro jalgat.
Avoĺ večkicät – kudoń-čiń teicät!
…Gremaćka lejs moń seĺmekertneń alga
Kapšaź orgodst́ kavto salov čiicät.

Umok sodan: ton lija avań mirde,
Mon seks a bažan toń ěś vaksso kirdems…

1993

DAVOLGOVSTO

Vannan vaĺmava kuvaka teleń ves:
Jakšamoś sivś. Meneĺsěnt́ vejke tešte.
Kovoś syre virävań cilimbejks
Karšom ožoldy, prok sälgovoĺ meštes.

Čavo kudosom keĺme sět́meś gajni.
Kirvaztems tol? Paräk, rizněmam pańsy…
Lavtovom langa lembe pacä kaiń –
Teleś ěĺ juty. Kizěś melem vansy…


1985

TELEŚ ŠANČNI ARDY KARGOŃ KIVANT́…

TEĹNÄ


Teleś šančni ardy Kargoń Kivant́,
Sijań salmukst suvtni veń meneĺstě,
Jala verev kepedevti sivent́
Dy lovont́ čikordovty gajtevstě.
Varmaś vakssom ormav lomańks leksi,
Noski, prok stardyze sudokstomo.
Kudojutkotneva meštes ěšksi:
Paräk, istä lisni moń vastomo?..
Sodan: kapšaź čijat karšom vandy
Dy terävtat, peleź, kutmordamom.
Vastomaś tago kenärks a kandy:
Avoĺ rungom – ojmemgak purdavi.

1987


Sutämst́ kuztně, vireś sět́me – ojmsi.
Varmaś, teke katka, lisni-sovsi.
Lovoń tešttneń salmukstněs neŕgstavtni,
Merät, panart čuvttněń langa stavtni.

Molän, ěseń marto sasto kortneź,
Staka meĺtneń kadan, viŕ pots jortnän.
Kadyk sökseń lopaks syń peverit́
Dy ojmem rizněmaso a kerit́.

1985


Mezeks moń kuztembeva ton tapat
Dy stäkoń valtněń mastorga peverdät?
Mezeks jutazent́ moneń ods ledstnät
Dy ějkakšpingev tago ějsěm terdät?
Vasov-vasov ajgevś se mazyj škaś!
A čijat tov dy mejsějak a ardat.
Vannan: toń cörat ěset́ sěŕsě kasś…
Mon, paräk, seks ěś bažamotneń kardan.
Miń ěŕva kizna kapšatano tej:
Ledstnemań tanst́ vastomaś tenek kady.
…Čudi minek jutkova pingeń lej,
Kona iestě ies kelejgady.

1989


Tago javinek martot viŕ čiresě:
Nuŕka kortamo dy rizksěv palamo.
Kavto pelev vetäst́ ějsěnek kitne:
Moneń tuema, tonet́ – kudov samo.

Konäsyń seĺmem dy teke kinoso
Tago nesa minek javoma tarkant́,
Koda vannat meĺgam roź paksänt́ pesě
Dy koda kapšaź kirvaztät cigarkant́…

1986


Marävś, a vasolojak škaś,
Zärdo avam moń čertneń kodaś.
Zärokst́ velävtś Čint́ peŕka Modaś? –
Nej mon avań tusto čertnestě
Sijas navaź pulynet́ kodan.

1985


Meneĺ a nejat,
Pert́peĺga tuń a varštat,
Kapšat jala, kapšat.
Ton čaroso urněks pevteme velät-velät…
Šeškat ve tarkaso, ěstet́ marävi – ěrät.

1985


Aparont́ ějzěm jortyk rudaz pokoĺks.
Ěś pränt́ viteme bažaź, moń čumondyt́.
Vizdemań apak soda mančit́ –
Kie ějstěnek sede manävś?

Istä lijasto, simemant́ javavtoź,
Beräń lomaneś lijaśmapränteń seĺgi.
Son čavo präso tuń a arsi:
Ěś ojment́ paćki – avoĺ vedent́.

1985


Zärdo leti jutams moneń tija,
Sěpej mizolks čači turvam pes:
Mon sedeem talnoź tet́ venstija –
Ton žo sonzě kapšaź neŕgstyk zeps.

1985

ANSÄK VEST́ ĚRSI INE VASTOMA… (Ruzoń romansont́ koräs)

Čit́ dy vet́ tardi večkiń sedeeś,
Čit́ dy vet́ ved́bramoks čary präś.
Te toń valtně jovksoks moneń teevst́,
Činek-venek syń pilesěm gajgst́:

Ansäk vest́ ěrsi ine vastoma,
Ansäk vest́ sezevi pingeń kiś;
Ansäk vest́ tundont́ lovsak kulomaks:
Zärdo ějsět́, dugaj, a večkit́!

Jaksteresě valovś čivalgomaś,
Kośkst́ cecätne, čuvttně nuvargadst́.
Koso nej večkemam, kozoń jomaś?
Koso se, kide sedeem tardś?..


1991

KEZĚREŃ JAPONIJAŃ POĚZIJASTO

Kińgak a jutasy,
Mik setneń,
Kiń istäk čistě
Ojmest a talakali,
Ěŕva sedejs
A jovtaviks rizněma
Kandy sökseń
Vasence varmaś.


Kie jovtasy, meks?
A sodavi tuvtaloś,
Meks sökseń škane apak fatä
Ěŕvant́ lepštäsy
Sedejrizks.


Jovtynk teń, mezeks
Ěś präm mon istä kostija
Sedeeń melävksso?
Paräk, moń sümordomado
Čistě čis čopolgady sökseś?

(Sajgö. «Sökś» ciklasto)


Ěrsi lijasto,
Stuvtozevan mon domka arsemaso –
Dy sundeŕgadoms
Ěś präm marto vetän kortamo,
Kevkstnän mezt́-buti, monś valom pandan…

(Odzava Roan. «Sökseń ciŕkunt» pusmosto)

VALSKEŃ TEŠTE (Moro)

Teči stämsto Valskeń tešteś
Vaĺmas varštaś dy solaś.
Moń ojmem kenärksso peštevś:
Merät, večkemam sovaś.
Valskeń tešteś, Valskeń tešteś
Činzě kirvazt́sy, tui.
Lej čiresě cökovt veškit́ –
Moroś meneĺga ui.

Čiś, prok tüža katkalevkske,
Nalkseź lisś, škanzo sodaś.
Sěnäžavant́ syrneń čevkssě
Sörmadś: mon odan, odan!

Valskeń tešteś, Valskeń tešteś
Činzě kirvazt́sy, tui.
Lej čiresě cökovt veškit́ –
Moroś meneĺga ui.


Marävś moneń:
Kadymim, tuś večkemaś…
Ojmeś kuloś,
Mezeks ěrävi rungoś?
Dy vana jortyt́ ton
Moń vaĺmas kevne:
Marävś, sökś šane
Odov velävtś tundoś.
Ucäskav škasto
Mon a san melezět́:
Paront́ šoždyne kandoms –
Monś sodasa.
Ledstämak,
Zärdo kanstot stakalgady –
Mon apak korta
Lavtovom aravtsa.