Arpad Valdazs. Механика. Эрзянь кельсэнть. Аравтовкс ды невтема марто. Саран ош. 2021 ие (PDF – 2 Mb)

Mon teči a madän valskent́ sams,
Moran tešttneneń nursema moro,
Kizěń onont́ ška uli ledstäms,
Ožo sökstent́ amoĺdän komoros –

Šläsa sedeem, panžsyń seĺmeń…
Videčistě kšiś kodamo sěpej!
Meń te uĺneś valdo?! Peleveń!
Präń kepedeź pšti kev langa kepe.

Jortsyń ontněń – valdont́ marto čamst́,
Čevgeĺ tüsoń čilisemant́ vastsa.
Keĺmeń čavovt… Dy kodamo tanst́!
Kavtov javoź, lamolgady kavksokst́.

Son tečijak a satny tenek… S.M. Lüläkinado jovtnit́ tejterenzě

1922-ce ień med́kovoń 29-ce čistě Lüläkintněń, Markoń dy Olönań, kudoso čačś tejteŕka. Son uĺneś semijasost kolmoce ějkakšoks. Lemdiź Simaks, Serafimaks, konań mejle Ěrzäń Mastoront́ keles karmit́ sodamonzo moroń, stiheń, jovtamoń dy jovksoń ladsicäks, lemdäsyź ěrzäń cökovoks.

Kulan – ilädo puto kalmom langs
A tešte, a kröst, a staka kev.
Ozavtodo tozoń ašo kilej –
Valgi sonzě langs narmuń – ojmem.

Valgi sasto dy morom poladsy –
Vajgeleś nusmanä dy sět́me.
A riznycänt́ rizněme karmavtsy,
Melävtycänt́ vit́sy melenzě.

Buti žo a kemevi koj-kineń,
Nat́, istämo tevt́ alkuks ěrit́?
Kadyk arsit́ istät jutycätne:
Te kileent́ lopanzo toškit́…

1984

Mitrej, piže duginem,
Mitrej, mazy duginem!
Oh, raužo Kulomaś
Mastoront́ langa jakaś.
Panžoź orta son vešneś,
Panžoź kenkške son mučkaś.
Toń ortynes, duginem,
Apak učo son vačkodś,
Toń kenkšezět́, jalginem,
Jondolt-puŕginet́ zěŕkadst́.
Vasov-vasov tuekšnit́,
Inevedeń tombalev,
Tostojak son muinzet́,
Tostojak son redinzet́.
Vit́ ked́sěnzě Kulomant́
Kulomań torozo,
Kerš ked́sěnzě Kulomant́
Kulomań kečezě.
Vasnä kerinze son piĺge sanot –
Piĺge vijde maštynzet́,
Mejle kerinze son ked́ sanot –
Ked́ vijnede maštynzet́,
Čopolgavtynze prevet́ –
Valdo ojmet́ saize.
Oh, Mitrejkaj, duginem!
Užo varštan mon sěŕgat –
Ězembräzot sükonän,
Užo varštan kuvalmat –
Piĺge pezět́ sükonän.
Meneĺ tešttne – toń seĺmet́ –
Konävst́, nej a panžovit́,
Parsej suret́ – toń čeret́ –
Surkskeks nej a menčevit́.
Vide piče toń sěret́
Čuvtoń sumańsě oršaź,
Šožda piĺget́, duginem,
Čuvtoń kemnesě karseź.
Oh, duginem-jalginem,
Valdo preveń maksyjnem!
Avoĺ moro tet́ rangstyń –
Laži vajgeĺ mon targiń.
Ilä tandadt vajgeĺdem,
Ilä seŕstäv laštkedem.
Rungot peŕka mon jutan,
Ojmet́ marto mon kortnän.
Vaj, ěrämstot-aštemstět́
Lamo staka ton kandyt́,
Pingeń kiva molemstět́,
Jalgaj, pek ton sizekšnyt́.
Užo, dugaj, ledstäsa
«Mastoravań» teemant́,
Užo, dugaj, pačtäsa
«Mastoravań» čačomant́.
Purnavkšnynek ěrzätne
Raśkeń tevde kortamo,
Vastovkšnynek ěrzätne
Vejsěń prevsě arseme.
Se promkssont́-vastomasont́
Miń kočkidiź toń Prävtoks,
Vejsěń prevsě, ve meĺsě
Aravtydiź Veticäks.
Užo kevkst́sa, duginem,
Ěseń präm, ěś sedeem,
Oh, kived́sa, jalginem,
Rizksěs čopavteź ojmem:
Meks toń lavtovs, duginem,
Praś-sävorś te pokš kanstoś?
Meks toń kiŕgas, jalginem,
Povodevś lišmeń aškoś?
Veenst uĺnest́ pek jožovt,
Bažast́ ve jondo vannoms,
Ěś präń vanstomaś uĺneś
Synest vasence teveks.
Lijat uĺnest́ pek lavšot,
Syń veticäks ězt́ maštovt.
Kolmonst uĺnest́ pelicät,
Nilenst – «sěredst́», «a šumbraĺt́».
Ton uĺnit́ sehte prevej,
Ton uĺnit́ sehte viev,
Ton uĺnit́ apelicä,
Ton uĺnit́ sehte šumbraś!
Vaj, kov tejsa mon rizksěm,
Kozoń kekšsa melävksom?
Jortovlija pokš paksäs, –
Pelän, modaś koĺstävi,
Norovavaś ordady,
Lotki süroń čačtomo.
Valävlija viŕ kunškas,
Virävaś kežijavty –
Pelän, virenek kośkit́,
Mastoravaś štapśkady.
Valdo ved́s kajavlija,
Kadyk vai ot́manteń, –
Pelän, vedeś koĺstävi,
Vedävaś pokordavi.
Vaj, čudeź, seĺvedt́, čudede
Sijań povneks čamavam,
Čudede, seĺvedt́, čudede
Ašo ksnavneks meštevam.
Oh, čudede, seĺvedt́, čudede
Valdo lejneks rungovam,
Promodo, seĺvedt́, promodo
Sijań ěŕkeks ělezěm.
Se ěŕkenteń, duginem,
Mon melävksom vajavtsa,
Seĺved́ pots sěpej rizksěnt́,
Mon, dugaj, lepijavtsa.
Prevsputycäm, jalginem!
Syrneń pokoĺt́ – toń prevet́,
Tiriń avań – sedeet́,
Pazoń ojme – toń ojmet́!
Ěrzäń Prävtoks ulemstět́,
Valdoń kandyks molemstět́
Lamo naŕgamot pečtit́,
Lamo aparot kirdit́.
Dušman lomant́, jat lomant́
Paro lemet́ seĺgenest́,
Idemevseń vardotne
Ěŕva mejsě tandavtnest́.
Syń sezniź psi sedeet́,
Veŕs razediź toń maksot,
Veń udomat syń saiź,
Čiń ojmamot syń neĺgiź.
Tüštäń kiva tuemstět́,
Pazoń Mastors livtemstět́
Maksan tet́ karmavtoma,
Jovtan tet́ ěnäldoma:
Tonačiv pačkodemstě,
Pazont́ ikelev stämsto
Jovtnit́ raśkeń rizksěnek,
Panžit́ pokš melävksonok.
Kadyk Pazonok varšty,
Kadyk Pazonok lezdy
Ěrzäks pränok marämo,
Ěrzäń kojsě ěrämo.
Ineškipazont́ vaksso
Ton ulät vit́ ked́ jono,
Ineškipaz ikele
A viźks uli tet́ aštems.
Tonačiv pačkodemstě
Pokštäń pokšt toń vasttadyź,
Ěsest jutks syń sajtädyź –
Ine sedeet́ kisě,
Ěrzäń bažamot kisě.

Städo, ěrzät, städo, jalgat,
Mastoravaś ějsěnek terdi,
Städo, ěrzät, städo, jalgat,
ĚRZÄŃ MASTOROŚ umok tardi.
Lelät-sazort, patät jalakst,
Lavtovdo lavtovs miń stätano.
Ěś moront́ kis, ěś ojment́ kis
Vejke-vejkeneń ked́ venstäno!

Minek pokštätne umoń škasto
Pačtiź minenek syrneń kelent́.
Son vireń liśmaks žojni sasto,
Ěždi, kecävty ěrzäń melent́.

Kežej puŕginet́ zärokst́ vačkodst́!
Zärokst́ stäkšnost́ kulomań kovolt!
Syń ěrzäń ojmes, sedejs pačkodst́
Dy kadnost́ tozoń čentij tonolt.

Ěrzät! Pandä aštems puĺzädo!
Ureń ucäskant́ miń jortsynek.
Sy škań ěrijneń ansäk städo
Ěrzäń ojmeń tolont́ makssynek.

Sädo, ěrzät, städo, jalgat!
Mastoravaś ějsěnek terdi.
Städo, ěrzät, städo jalgat,
ĚRZÄŃ MASTOROŚ umok tardi.
Lelät-sazort, patät-jalakst,
Lavtovdo-lavtovs
Miń stätano.
Ějdenek kis, sy škanok kis
Vejke-vejkeneń ked́ venstäno!

Mon Ěrzäń Mastor,
Pajstomo moda…
Araś azorom,
Jat lomant́ ějsěm šeškit́,
Potit́ viem
Dy rungom langso naŕgit́,
Razedit́ čerem,
Seĺgenit́
seĺms-čamas.

Moń učan Azor.
Pek učan Purgazoń.
Son sy dy meri:
«Te Mastoroś – moń!
Pingede pinges moń
Dy kineńgak a makssa!
Mon večksa sonzě,
Monś sokasa-vid́sa!»

Kecämoń ška!
Sedeem guvny-tokny:
Mon Purgazoń ked́ aldo
Kovgak lijav a tujan.
Mon sodan:
Son vanstsamam,

Sokasamam,
vid́samam.
Mon sodan:
sonzě turtov
Süront́ čačtsa-kastsa!
Mon Ěrzäń Mastor.
Mon učan ěrzäń Azor…

1992

Ašo reveks sěń paksäva
Apak kapša peĺtne jakit́.
Synst vanstycäś – gaj čipaeś
Pejdeź jutkovast ěśkeli.

Ěŕva kozoń son keneri,
Mezejak seĺmstě a mensti.
Lavtovstonzo peĺtneń ěkšstě
Syrneń lokšonzo novolit́.

1984