STEPAN ĚŔZÄ MARTO KORTNEMA

Vide, prok nal, venstevś kalmonteń janoś.
Nusmanä sět́mes vajaś kalmazyreś.
Krösttně dy tešttne langozonok vannyt́.
Purgondast́ čuvttně: tundoś ojmest syremtś.
Te janont́ pesě stäś karšonok Ěŕzä:
Kiŕgazo štapo, sizeź kedtne novoĺst́.
Marävi, ansäk meze-buti kerseś,
Peeleś praś: staka arsemat povodst́.
Marävi, vanny son melävksov seĺmsě
Dy baži kevkstems: «Ěrzät, kosotado?
Meks tyń nejgak, teke čavidiź keĺmsě,
Modant́ jožova lemenk acatado?
Meks kaštan koronk sintrink, mastors uvtink?
Meks «ěrzä» lemdent́ vizdeź potatado?
Ěrämoń vienk varma meĺga suvtnink,
Ěś ked́sě tiriń kelenk kalmatado?..»
Valtně peverit́, korsänät, teke sal,
Syń rizksěń stavksso moń ojmem peĺnit́-styt́.
Meze nej merems? Mančems, kodanä sval:
«Ěrzätne, pokštäj, ěrzäks ějdest kastyt́!?»
– Ine pokštäj! Videt́ sěpej korämot!
Lavšomst́ ěrzätne, ěś obucäst miiź.
Syń lamo sädot ies ězt́ kerävo –
Iznävst́, ěĺ jomit́ pelesädo ies.
Sěredi ojmem, poti sedejrizksěś:
Ěrzät, ěrzät! Nat́, ěrämonok prädovś?
Surso lovnovit́ (teveś velävtś viźksěs),
Zäro ěrzät mastoront́ langs nej kadovst́!
Ledstnän, arsän, bažan sy škant́ neeme:
Jomit́ ěrzätne, vait́, čovorävit́.
Mastoravant́ kizě umoń, pevteme –
Moli, lajši, ansäk kineń marävi?!
Zärdo tečint́ kezěreń škaks lemdäsyź,
Dy buti alkuks sy ěrzätneń pest, –
Kadyk «ějdet́» ietneń pačk pačtäsyź
Sy škań ěrijneń ěrzätneń lemest!


1988


Ěrämoś, merit́, lej, domka dy viev.
Sonzě vejke čirenteń, kelä, čačit́ –
Ueź tuit́ leent́ troks tona pelev.
Vedent́ jutaź, karšo čirenteń kulyt́.
Čudevkssěnzě – velävkst, sěrej ved́bramot.
Son pingeń pert́ saly – uski meĺganzo.
Ěź sato viet́, vant: tuit́ potmaksov –
Čiś toso araś, vedeśkak rudazov.
Od škasto tuń ěziń pele te lejdent́:
Arsemam vańksěĺt́, teke manej meneĺ,
Ojmem valdoĺ, prok tundoń valskeń stämo.
Mezde pelems? Mon iznäsa šoždasto!
Dy ansäk nej marän: uemaś staka.
Leeś uski alov dy ěšksi kevtnes,
Tapardy ojment́ jožov ved́velävksso
Dy vadi sonzě piže čekaŕ ilsě.
Ěrämoń kanstoś jala stakalgady,
Kolit́ jožom dy ikeleń arsemam.
Dy meĺtnejak meks-buti prok čopolgadst́:
Vanstan ěś pränt́, vešnän idemań tuvtalt.
Lijasto natoj ked́sějak avoldan:
Mezeks piksän? Mezeks vijtneń jomavtnän?
Mezeks istä bažan verev ueme?
Tona čiresě vejke peś – kuloma.
Lavšomtsa rungont́, ašo kedem sravtsyń –
Kadyk nursi dy kandy ějsěń vedeś…
Mejle syrgozän: meze istä tejan?
Ledit́ meĺzěm od škań mazyj arsemam
Dy vizdelgadan monś ěseń ikele:
Verev! Ansäk verev ěrävi uems!
Ilä sutämo, ojme, ilä size!
Ton valdot dy vańksčit́ iläk jomavto,
Seĺmeń sävadomas dy kežs iläk vajavto!

Оставить комментарий

Ваш адрес email не будет опубликован. Обязательные поля помечены *