Marija Erömina


Mon teči a madän valskent́ sams,
Moran tešttneneń nursema moro,
Kizěń onont́ ška uli ledstäms,
Ožo sökstent́ amoĺdän komoros –

Šläsa sedeem, panžsyń seĺmeń…
Videčistě kšiś kodamo sěpej!
Meń te uĺneś valdo?! Peleveń!
Präń kepedeź pšti kev langa kepe.

Jortsyń ontněń – valdont́ marto čamst́,
Čevgeĺ tüsoń čilisemant́ vastsa.
Keĺmeń čavovt… Dy kodamo tanst́!
Kavtov javoź, lamolgady kavksokst́.


Sodan, avaj, učat ějsěń, učat,
Sodan, avaj, vesemede pek.
Sedej vaksso ěždeź valot kučat
Dy oznat kisěń činek-venek.

Targat psi präkat samozon – leksit́.
Ansäk tonet́ panevit́ istät.
Seĺvedet́ – mizoldat teń – a nevt́syt́,
Meks žo načkot pinenzě pacät?

Sodan, avaj, učat ějsěń, sodan,
Komorozot süvordavlik škant́…
Mon – te ton, dy ansäk sede odan,
Seks čaŕkod́sa sedeet́ ormant́.

Sodak, avaj, vakssot mon sval, vakssot,
Seket́ peĺtne veĺkskanok uit́.
Zäro Pazoś kit́ iläzo makso,
Moń turtov syń toń jonov vetit́.


Valdo kememam pandtneź raužoso,
Prok tundoń škasto lov paksäušoso.

Istä bezardiń net́ čavo valtněde!..
Nat́ avoĺ kemeĺ – sivś večkemań nedeś.

Moń ine venčem – lopa piĺge alo,
Moń süpavčim – čalgseź cecät udalo,

Liśmastom vedent́ siman – tanst́ a marän,
Pandtnema surent́ poladan-taparän.

Čavo meneĺstě vešnän syrneń teštem
Dy suvtnän vijt́ – vasońkomorně – večkems.


Ojmaś varmaś, a ojmi sedeeś,
Stakačide peškse – a kepedems.
Rungont́ – rungont́ kalmoń kevs nežedems,
Sedeent́… a lambaśkavtsy medeś.

Ravžo vadov, ravžo vadov veĺkssěń…
Psiś a ěžd́sy keĺme rungont́-modant́.
Meze karmi – teči teń a sodams,
Vanovtom te šaršavont́ a peĺsy.

Toškan… Meze toškan? Maräsamam?!
Kie? Vadovoś dy pštiksěś-keveś?
Ojmaś varmaś, a ojmi sedeeś…
Vejkent́ baži – livtäms… toń sasamo.


Vansa, a sezäka,
Kuš pulot kuvaka.
Meks sestě citnicä
Vešnät oršavkst, kevt́?

Ěrämoś kuvaka,
Dy kortyt́ a stäko:
Valtněs ilä kecä,
Vešnek sedejt́, tevt́.

Zepet́ onkstnät stäko –
Syrneś koda psaka,
Niĺnekšni kemicä,
Prevteme čeert́.

Tonś uĺt́ jožov psakaks,
Čikordy sezäka,
Ojmeń uĺt́ neicäks,
Ilä mikšne seĺmt́.


babaneń

Vańksčisě civtördyt́ toń seĺmet́,
Valot čiń naloks ojmem ěždit́,
Vakssot ějkakšpingestěń veĺmit́
Čitne, kadyk ietne keždit́.

Puvoŕksěv kedet́ istät čevtet́!..
Tokšan ějsěst – sedeem čavi.
Ta-mejsě modant́ marto vejket́,
Ta-mejsě… valso a jovtavi.

Kodamo vij ějsět́. Dy sěred́ks
Kodamo kandst́ tet́ pšti varmatne.
Morot ěrämoń kandyj vereks
Veĺmevtit́ pužicä lamartneń.


Keĺme praś. Tedede vasencede.
Koštoś gajgi sädot bajagaso!
Čiś melävty pužoź cecätnede
Dy avardi kileeń lopaso.

Raužo paksäś – kizědent́ sörma:
«Süpavčim javševś lomantneń langa».
Meneĺtökšoś narmuntnede sörmav –
Purnyt́-sěrnit́ kuvaka kilangov.

Meeĺce lembeś kutmori leent́,
Šanžav čertne livtit́ varma meĺga.
Sökseś zlydnä skaloks jutni velent́,
Tüža kiskaks čijni kośkeź čejgant́.


Suvoś veĺtize sedeem…
Verepaz! Makst vij ikelev
Molems. Iläk kostä leem,
Iläk keĺmevtt́. Dy čint́ pelev
Vetämak. Mon jomiń… jomiń…
Ojmesěń koćkerit́ psakat.
Nili kežeń lömoś. Lomań
Valynze tov kežtneń – lakast!!!
Verepaz! Makst vij a pelems,
Sölmon čavost – livtäms testě.
Kirvazt́ tešte – suvont́ pelems,
Livtemak mančemań vestěnt́.
Verepaz, ilämak kado,
Vij makst… učomo tonadoms.


Šožda nimilävneks livtäś lopaś,
Tejś vaĺman ikele a pokš kiŕks.
Kizěś bajgeń-bajge meneĺs sotavś,
Niĺtäkalemanzo kadovst́ viŕs.

Šožda nimilävneks tokšik ojmem
Dy kadyt́ ějzěnzě sökseń tanst́…
Kadyk lopaś pamori dy jomi –
Zäroń sedejt́ tokaś, zärdo praś!


Čiit́ čitne, prok lišmet́ paksäva,
Bizněkstyt́ prät vaksso, teke mekšt́,
Dy vait́ tusto vetnes salava.
Ojmest – tarad langso valskeń lekš.

Uit́ kovtne, prok lejs jortoź kaštazt,
Kaladyt́ dy vait́ potmaksos.
Zäro ot́maś ějstěst purnaś-taštaś!
Pek kirdi, a noldasynze ods.

Livtit́ ietne varmaks langanok,
Pravtyt́ kenerś dy piže umart́.
Südotano synst, dy minś šnatano…
Syń a lotkavtovit́ – pejdt́, avardt́.


Ledstäsa toń vanovtot teči valske,
Dy valdomgady söksent́ domkačizě.
Tongak maräsak? Narmunt́ livtit́-vajkstnit́.
Prok sestě, ansäk sede sasto, sizeź.

Dy teke musa mon umok kekšezent́,
Dy teke alamodo ěži ojmem.
Arsiń, tonadyń: nardavś, stuvtovś, sezevś…
Maräsak, narmunt́?.. Meks-buti a ojmit́.


Kaladst́, čovavst́ sökseń ožo kartne.
Varakatne – jortneź čińžaramoks –
Meneĺ keles! Prok aparo altnit́.
Dy uš kov sede?.. Kalgsimiź, lamokst́…

Nej uš tüžaś modanteń a ladi –
Vandy «v mode», marät, karmi ašoś.
Kaštom andoms kartneń putyź-ladiź
Dy – kišteme! Teke odov čačoź.

Vana istä. Tui syrneś modas.
Kartne čovavst́, kadyk jakaź satstneź.
Sundeŕkovoń vizdicä čopodaś
Karsi kemneń – kulov panksso pandtneź.


Mon sajsa praź teštent́ kedezěń
Dy sasto ěžd́sa ojmekoštsom…
Dy večkeź lepštäsa meštezěń,
Dy počodsa ěś vień počtsont́…

Arsän, a čaŕkod́samak sestě
Dy koda sval pejdeme karmat,
A sodat ton: sedeem vesě, –
A sodat: toso lajšit́ varmat.

Ton kemat: seĺmstěń nesyt́ onon,
Dy kandat kazneks cecät mazyjt́.
Bažat seĺvedtnede vanstomon
Dy… zärocede ojmem lazat.

Ulest picipalakst ikeleń –
Ěskeĺdän. Dy a terdän idems.
A čaŕkodät: sede pek pelän
Net́ škatnestě val araśčident́.


Kodamo čumom ikelet́, kodamo?
Kodamo valso, tevsě nej noldavtoms?
Uĺniń lija, uĺniń avoĺ istämo,
Ěziń mašto (nejgak a maštan) cavtoms.

Čapamot valon dy kevde kalgodot,
Dy ěŕva čint́ – istänä, ěŕvant́! – sěvtnän,
Polavtan tarkast menelet́ dy modat,
Staka meĺtneń a stuvtnän, taparkss ěvtnän.

Panžovlija sedeet́ – ěsksě čavoź.
A sodyliń… Sekskak a mari valdont́.
Son ěrämodont́, son moń ějstě javoź,
Son kastyze jutksonok sěrej pandont́.

Čuman ikelet́ – ojmem ěziń söpo,
Mančemań šaršav ěkšs ězija kekšne.
Taŕks pizemedent́ pačk son keĺmeś-lopodś…
Učan, noldasy čumom vaseń lekšeś.


Ěrämot pačka livtän tešteń valdoks
Dy olaź olan tusto čopodanteń,
Kadyk prävan velit́ kevkstemat vadovks,
Synst kadsyń a ojmavicä varmanteń.

Teledent́ pelän – iläst keĺme sölmon,
Vanstan tonet́ synst: livtnek vasov-vasov.
Ilä arse, kaštančit́ kis a sövnan, –
Monśkak ěĺniń, dy ojmem kavtov lazovś.

Paräk, kevkst́samak, meks avoĺ čiks ěždän?
Pelän, picevat, seks karman teštineks,
Lokseeń tolgaks ved́čamanteń neždän…
Toń ějsě leksän – mon a maštan lijaks.


Ěrsi, lembe jalttont́ sorakadat.
Ěrsi, mizolksoś salmuksoks pupi.
Vejke valso ojmes ki a targat,
Varštavksoś vide pitne a puty.

Sodams lomanent́ – sindems pelenzě.
Koda kšint́. Iläzo ule verek.
Varčik potmont́, sedeent́ tanstenzě,
Mejle uš ěräms kočomne keräk.


Vijtemeks ulems moń a saty viem,
A saty viem jakams noldaź prä.
A kirdevan, bažan ikelev čiems,
Kadyk lijasto te a pek vadrä.

Pejdän, zärdo moń peĺde učit́ seĺvedt́.
Livtit́ aparot – sedejs kenkšt́ pekstan.
Sökseń cecätne pužst́, lopatne peverst́ –
Mon ašo lovsto ěsteń kumbot stan.

Vanśkavtsa ojmem vaseń puŕginesě,
Avardeman meneleś avard́sy…
Dy solaź solan tešteń pizemesě,
Konań valdonzo ěŕvataś nesy.


Maräsak, koda sedeem čavi?
Mon kunsolan tonsent́ čakamonzo.
Sonzě alo istä sět́me, avaj,
Valtomo čaŕkodevikst moronzo.

Jala arsät, kodamo mon karman,
Koda karmat piĺge langs stävtomon,
Kie jonov tujan čačos-čamas…
Melävksot pevtemet́-ušodkstomot.

Mongak učan martot vastovomant́,
Zärdo nesa präm večkicä seĺmstět́,
Zärdo modant́ langs čači od lomań –
Kavto lijasto purnavoź peĺkske.

Moneń nejke malaviks vajgelet́,
Istät čevtet́-čevtet́ vadäšamot…
Marät ějsěń? Mon te, toń tejteret́,
Sehte šožda dy večkeviks stalmot.


– Ěräź-ašteź syrelgadat, –
Merś lomaneś dy ukstaś. –
Šeržejgadat, lavšomgadat,
Mendävttanzat toń modaś.

Ěräź-ašteź lamo tejś son,
Kadyk viezě jutaś,
Ěräź-ašteź lamo neś son,
Kadyk lekš pränzo artaś.

– Ěräź-ašteź prevejgadat, –
Merś lomaneś, penteń saź. –
Meĺgat lamo paro kadat,
Kasat meneĺs, modas praź.


Livtäś lopaś tarad pestě
Narmuń levkskeks ěś pizěstě,
Ansäk avoĺ verev livtäś –
Vid́stě rudazonteń praś.

Paräk, sodaś: tesě pezě?
Paräk, merś: «Istä ulezě»?
Paräk, son mik pejdeź livtäś?
Paräk, tekeń kis ěräś?

Avoĺ piželgadomaso,
Avoĺ rudazkadomaso –
Varmant́ marto livtämoso
Lopaś ucäskanzo neś.

Kadyk uĺneś son nuŕkine –
Seĺmeń končtavks, kenže pene… –
Koštoś varčize stalmonzo!..
Tede mejle meze peś?


Meeĺce valoś sezevś varmań vijsě…
Iĺticät, kilejnetne, noldyź kedest.
Od pinget́ marto zärdo-buti vejsě
Čijnit́ peŕkast, simit́ lambamo vedest.

Čopoda čavo kudont́ vanovtozo,
Araś seĺmsěnzě kememań sätkineś.
Tui kalado kivant́ azorozo,
Urozoks pečti pingenzě velineś…

Sedeeś aparodont́ piceź pici –
Sonzě vaĺmanzo lazso a čavnosyt́.
Meeĺce valoś prok lajšema lisi.
Koso kenärksoś – ton teči kudov syt́?


Janon cecäso vikšniliń kizěń,
Bažiń veseneń uleme vadräks,
Teveń kadyliń lomaneń kisě,
Ěŕvanteń uĺniń lezdycäks, jalgaks.

Valon ikelepelev arsiliń,
Ěś ěskeĺksěń onkstniń kemeń jondo,
Vasov-vasov seĺvedeń kekšiliń –
Kadyk sedeem razdesyź jondolks.

Ěriń, peliń, čopodaso šeškiń…
Vastovomanok panžinze seĺmeń.
Keveń mizolksont́ čamaston ěškik –
Mariń, čaŕkodiń: veĺmiń mon, veĺmiń!

Kadyk nejat vese beräń jonkson,
Malaviksan tet́ seĺvedeń marto.
A picevtäno mančemań tolsont́…
Makssa sedeem tet́ – apak arto.


Zärdo ojmesěnt́ čopoda-čopoda,
Zärdo davoltně cecätneń seznit́,
Zärdo meneleś kulovso počody,
Kie čumoś – a tosto sval vešnit́.

Tundoś poty, meks cökovoś čat́moni.
Dy kosto tonań morozo veĺmi?!
Ansäk vertemeś, paräk, a čaŕkodi:
Pekstaź tarkaso sedeeś keĺmi.


Lembe valsot veĺtäsak moń onom,
Tešt́stě teeź sěd́gant́ vetäsamak,
Poladsak anok sezevems morom,
Čavo arseman kis sövnosamak.

Ašo lovoś sty ěrämo moneń,
Kuvalmozo – teledent́ nuŕkine.
Čova taradkeks stalmodont́ komiń,
Jutan tešteń sěd́gant́ – pek teine.

Ěrän vesěnt́, a učan mon valsket́,
Kovonteń altan sedej jovtneman…
Vese čitne – te ěrämoń nalkšket́,
Dy videčizěst sekskak a keman.

Onom tapadyk ěś lembe valsot,
Kekšemak ěrämoń zyjantněde.
Apak pele čint́ ěräsa vakssot,
Vet́ mon sajan kemema tešttnede.


Ojmem čavo. A pamoŕks, a zyjt́,
A varma, a čikordycä kenkške…
Tešttne – sardoks. Rizksěś kenerś kstyjks,
Čavś ledstnematnes čemenev ěske.


Čiń naloś tokaś stolent́ langs,
Dy mizoldozevś moneń sörmat.
Lovnozeĺ kemenkst́. Arsiń – čamś.
Manäviń, potmakstomo ojmet́.


– Mon ěziń arse arse kandoms tonet́ sěred́ks,
Mon ansäk nalksiń martot, nalksiń sasto…–
Pizölksont́ lopinenzě modas peverst́,
Varmaś a sody, meze teems martost.

Lezdams ojanstěń? Ansäk koda, mejsě…
Saema – a kov, dy sonśkak a moli.
Ěždemań kisě kopačize peĺsě,
Ansäk tonań lembedent́ meleś koli.

Varmaś a mui ojmavks, sorny, talny –
Kadyk a nevti ojaś seĺvedenzě,
Sodavi, sedeezě veŕsě valy:
Vereń jaksteŕsě artoź umarenzě.


Moń ojmeva varma jaki,
Mon — pevteme oläv narmuń.
Dy langson pizemeś raki:
Oläčisěnt́ śkamon, śkamon.

Sölmon načkst́, ěždemat. Kineń?
Kie seĺvedeń nardasy?
Keĺme inevedeń čireń
Modaskak tikšine kasy,

Dy ěrävi tenzě vejke –
Kuš vejkine lembe nalně.
Olänt́ stuvtsa, kadsa nejke
Dy malazot – kundaź kalněks.

A ŚKAMON


Jovtasyń tonet́ valon,
Pačt́syń meleń-arseman,
A śkamon mon, a śkamon –
Toń lezdamonteń keman.

Meze peŕkanok – davol…
Araś, a jomatano!
A śkamon mon, a śkamon:
Kint́ vejsě vešnetäno.

Maräsa ked́sěń kedet́,
Sehte malaviks lomań.
Moĺsynek syrneń sědent́,
Iznäsynek kulomant́.

Minek Pazoś – Večkemaś –
Nesy: toń a kirdän mon.
Ansäk ěždi kememaś:
A śkamon mon, a śkamon.


AVANEŃ

Ton večksyt́ manej söksent́, lopań syrnent́,
Meneĺsě kargtneń dy pultamo činent́.
Peĺkstyń martot – meń mazyči söksesěnt́?
Tundont́, kizěnt́ večkema, koda vese.

Ěź čaŕkodevkšne teń: sedeet́ nevtit́
Net́ čitne. Syń martot lamoso vejket́:
Ěś uli-parost javšit́ apak žalä.
Söksesěnt́ – avań sědej. Ěziń marä.

Vienzě dy lembenzě son a vansty,
Kuš avoĺ sval čaŕkodij vanovt vasty.
Istämo čanst́, avaj, nat́, Pazoś vidś tet́
Ěrämoń paksäzot čačoma čistět́.


Kortyt́, staka panžoms ěś večkemant́,
Seneń, kiń seĺmetnes vajaź vajat,
Sedeent́ peksty kenkšeś pelemań,
Piĺget́ aldo modant́kak a marät.

Ěśkat arsät: «Čaŕkod́samam-araś?
Kirvaztän tolbandä sedejzěnzě?».
Tešttneń alga jakat veläź-čaraź,
Lembe jaltsont́ maräsyt́ kedenzě…

Ucäskav lomaneś, kona večki,
Uči, kemi. Doprok te a staka!
Vana zärdo ojmeś valtněń vešni
Večkemań arazdent́ jovtnems –
psakaks

Koćkeri, vatksi ojment́ aparoś,
Pelät sezems cökov mazyj moront́,
Kiŕgapaŕsět́ aloks ašti valoś,
Melet́ livtäms, kadoms te mastoront́.

Kortyt́: staka panžoms ěś večkemant́.
Sede staka – večkemań arazent́:
Čavos vačkodems valdo kememant́.
Cecäń jovksont́ tolbandänteń kazems.


Ulems vieks, kona kazi sěred́ks
Pevteme dy ušodkstomo večkemadont́,
Sedejgat jutams picicä vereks,
Ěrät konań uliksčident́, ěždemadont́,
Ulems toloks, kona maksy valdo,
Ojmet́ vaśkavtomga seznems teštt́ meneĺstě,
Ulems tet́ jutazeks, tečiks, vandyks
Araś melem. Siziń. Noldyk kedem ked́stět́.


Molän ikelev, molän toń pelev,
Ojmem moroso kuzi menelev.
Vanan seĺmezět́, vanan dy vajan,
Modant́ vienzě doprok a marän.

Šläsyń seĺved́sě menčeveź janon,
Jutyń konatneń tontemet́, śkamon…
Vešniń toń ějsě mon čit́, kov alga,
Livtniń narmuneks, ěskeliń jalgo.

Maštokšnost́ vień, sölmon jažavkšnost́,
Kememan-bažamon kevs porksavkšnost́.
Stän, präm keped́sa – tago ikelev,
Vese sedejsěń tonet́, toń pelev…

Varmineś mory nursema morot,
Sastyne prycä lopat kutmori.
Venstäsyt́ kedet́, vastat moń ějsě –
Sökseń čitneva moĺtäno vejsě,

Janněś teine, dy miń keĺgtäno,
Meeĺce syrnenteń mizoldtano:
Čevte son, ojmeń tombavkstněń vitni.
Sökseń lembeś kizěnsedent́ pitnej.


Čumot vešnek avoĺ peŕkat –
Noldyt́ arsemat sedejgat.
Nejat avoĺ ansäk sulejt́
Lijań – ěset́ čumot ulit́.
Ansäk istä lisni sval:
Mujat ěś idemga val.


Šnyt́ prä: ojat lamodo lamo,
Ked́ surot a satyt́ lovoms.
Kenärkstněń javsynk vejsěv, nama, –
Zyjansont́ śkamozot paloms.

Vadrä škasto prok mekšt́ toń peŕka
Livtnit́. Valot a satyt́ šnams!
Anokt kirnävtoms ved́s toń meĺga,
Parot meĺga čiemstě prams.

Ansäk buti raužo peĺne
Ui valdo menelenteń,
Synst lijat, ěsest tevest veĺmit́,
Stuvtsyź tonet́ vetij kitneń.

Varmaś puvasy vadrä ojat:
Sodyt́, zärdo tuems dy sams.
Ojaksčiń sědest karksyt́ morät…
Ansäk koda langstost a prams?


VEČKEMA

Koda ilä terde, son a sy,
Koda ilä pane, son a tui,
Ěŕva čiń melävkssto pinge sty,
Prok lopine, čadyved́gant́ ui.

Nejavi viškineks – maksy vijt́,
Arsät, pokš – porksavi vejke valso.
Sonzě vešneź, moda pes čiit́…
Ězik redä, zärdo uĺneś vakssot.


Zärdo-buti, lamo iet́ jutaś,
Kemiń jovksos… Ledstnemskak mik viźks.
Škaś net́ arsematneń sasto pultaś,
Vidś sedejzěń kavtoldomat, rizks.

Veĺtimim ěrämoń čadyvedeś,
Ěŕva čistě lepštit́ zäro tevt́!
Vai ějkakšpinges vetij sědeś,
Ěŕvaś baži putoms «syrneń» prevt́.

Nej a istä kapšan vandyńčinteń,
Ěŕva ie jala sedejak
Bažan, snartan livtäms jutaź kinteń…
Dy a lezdy teńsě teń kijak.

VOJNAŃ KOVOLT
Psi tolso piceź ojmet́,
Seĺved́sě čamat šläź,
Rizkstněde modas komit́,
Kavtov pinget́ keräź.

Vojnaś kavtov javize
Ěrämot, prät a šnat –
Staka meĺtneń čačtynze –
Od pinge a sodat.

Ikelev vanat peleź:
Iläst kajato zěrtt́.
Ojmeś, kulovsto veĺmeź,
Pansi raužo peĺt́.


Taradtněń ěeś kiĺkštinze,
Lovoś veli-čary.
Ěrämoś čitneń tapinze,
Venteń kalmo kary.
Kosot tyń, valdo kulätne?
Seĺmet́ keri valdoś.
Śkamočinteń tonadst́ prätne,
Ojmeś – jomaś-kadovś.
Toloś tandavkst-sulejt́ pravty –
Kunsolok moronzo,
Štatoloś meĺtneń čaravty –
A stuvtoms paronzo.
Ěkše, ěkše sedeenteń,
Psiś juty vakskanzo,
Kazit́ ěś večkemast venteń
Teštetne-polanzo.
Vejke, kavto… sädot, sädot!
Civtördyt́ meneĺsě.
Zäroń seĺmt́ synst langs sävadyt́!
Zärot nej a vejsě…


Ašo lovoś artsy ojmem sodso,
Kizěń psiś valy ějzěnzě keĺme.
Jala učan… Učan, paräk, veĺmi.
Ansäk varmaś keveń pandos sodsy.

Dy baži meneme, sölmso čavi.
Pryt́ kememań tolginetne alov.
Valdočizě umok meneĺs valovś,
Vanovtozo nusmanä dy čavo…

Ašo lovoś jannětneń kekšsynze,
Picevkstně dy kerävkstně veĺtävit́.
Ansäk sodoś pingeń pert́ a šlävi –
Ojmes videź cecätneń sěvsynze.


Ton jala kevkstnät ějsěń, koda teveń,
Dy jala iĺtät nusmanä vanovtso.
Ilä manče, a ěrsit́ sedejt́ keveń,
Dy ilä učo: iseń čiś odov sy.

A livtnän veŕga – sölmon umok jortyń:
Večkevi keme modaś piĺgeń alo.
Avoĺ vese arseman tonet́ jovtyń –
Valot peznaś večkemant́ sedejs naloks.

Loksejtneń tarkas varakat nej livtnit́
Veĺkskanzo. Jovtak, kineń te večkevi?
Nusmanä seĺmet́ moń suleent́ iĺtit́.
Sedeem vanstoms stävtyń sedej – keveń.


Velän-čaran – nalkseź – nursemaso…
Ěh, ěrämo, veläśkady präś!
Valdont́ veś veĺtäsy čopodaso,
Beränent́ polavtnesy vadräś.

Verev-alov, verev-alov livtnän
Unžaks, viška narmuškaks, tešteks.
Söksnä – rudaz piĺgeń alo pivtän,
Tunda – sekeń. Kineń te, mezeks?!

Ěh, ěrämo, livtän, nilän koštont́,
Čalgsän rudaz, kelän ěsteń jan,
Suvtnän čitneń modant́ veĺkssě – počtont́…
Ěh, nurämot… Kemevi – ěrän!


Puĺzän ikelet́, «noldamak» – ěnäldan.
Velävtyt́ sölmon, moneń livtäms verev.
Vakssot čitnesě, kememak, a säldan,
Kadyk ojmem tapavś jutamstost – verev.

Sedeem jortsa, istäk sede paro:
Son lepšti ějsěń modas, nat́, pek siześ.
Te peleś sody, seĺvedt́ pravtyń zäro,
Son marton vejsě sökseń vestěnt́ piześ.

Mon narmuń, konań kalavtyź pizěnzě –
Avoĺ lomant́, jutksonok pupij davolt…
Isäk pingem maksovlija kisěnzě,
Nej arsän: mezeks, buti pizěś čavoĺ.

Kirvazt́syń ledstnematneń – olgoks palost!
Syń istä maksyt́ sede lamo valdo.
Piksterdest pičeń pengeks. Čumoś – salost.
Sivst́ sölmon… Ansäk ěseń präm nej säldan.


Son ěź kirdeve. Sornozevś. Praś.
Ěź cidärdo psi ojmenek alo…
Mezeks jortnems: «Večkema araś!»,
Aciŕgalems dy keĺmesě valoms?

Mezeks pejt́ nevtnems, avoĺ veŕgizt,
Dy a potams, kuš čaŕkodät – čumat?
Zärot, zärot sezniź istä kist?!
Zäroń, zäroń sedejs kadovst́ rumovkst?!

Ilä jortne tolozonzo pengt́,
Madstik tolgat dy kepedit́ seĺmet́:
Kodat menelent́ tüsonzo lembt́!
A kardasyź synst lovov pizemet́.

Son a kirdi, mizoldoź tui…
Aladämonok. Sövnomaś. Kežeś.
Dy te ěskeĺksěś kazne tui –
Večkemanok turtov keme neže.


Šläsyń iseń meĺtneń,
Šläsyń lakived́sě,
Kirmalavoń pštiksěnt́
Psi lekstävksso seźsa.

A keman nej valtněs –
Gajttne avoĺ nardevt́.
Ojaksčiń taparksoś
Kevev kitnes razdevś.

Aparont́ a niĺsa –
Kiŕgas lotki, sěpej.
Ašo cecäń peĺtnes
Čopavtän mon kepe.

A čalgan, a sezän,
Ěŕvaś – te ěrämo!
Ěŕva ved́bajgesěnt́
Mizoldy čiń stämoś.

Ponžavtsyń mon čitneń,
Sravtsyń varma meĺga…
Vidän valdoń paksät
Učicä sedejgan.

Kadyk picevś – ěri,
Mizoldy cecäso,
Livti verev-verev,
Sěnäžant́ ěĺ sasy.


Son ěź arsejak… Zäro čudś ved́!..
Son ěź učnejak – kopači tundos.
Son ěź keme: vensti tenzě ked́, –
Sekskak talakadś: kundams, a kundams?

Zäro varmat jutast́, kandylovt,
Zärokst́ čiś palseś – sedejga – čerest,
Zäro iet́ jutast́ – azö lovt…
Zäro ška… ězt́ lamolgado prevest.

Koda morosont́ – kolmoška valt:
«Šumbrači… koda čit́ jutyt́, tevet́?..».
Puvaś jutkovast ledstnemań jalt,
Bažaś tulkadems ikeĺdest kevent́.

Zäro iet́ jutast́… Moli škaś…
Seĺmtneńgak tüsost merät prok olast́.
Turvatneń langs mizolkst artovtst́-stast́ –
Iläst čaŕkode: jožotne kolaź.

Son talnozevś: a nevtema prä.
Vanovtonzo noldyze piĺgalov.
«Moneń tuems. Vesemeś vadrä…»
Varmaś palynze seĺmenzě – salovt.

Dy tago – keĺmečiń ineved́s.
Jortoms, jortoms prevstěnt́ vastovomant́!
Ansäk kadovś, nat́, lembezě ked́s
Dy karmavtsy sedeent́ učomo.


Töžat knigat. Lijań pinget́, meneĺt́,
Lijań seĺvedt́ dy lijań raksemat…
Dy kadyk ěskeĺksět́ kemeĺt́-kemeĺt́,
Uli ěrämot – tonśkak a kemat.

Čopavtnät lijań arsevt́ romantněs,
Lijań jovkstněsě iznät aparont́.
Rotterdamskij, Bajron dy Servantes…
Dy lijat – keŕksasyź Modań šaront́.

Töžat knigat… Lopa meĺga lopa…
Čovorgadyt́: tele moli, kizě?
Ansäk ontně… Stät – todovoś lopodś.
Kivčk, prok jondol: sizit́ istä, sizit́.

Dy koda te davol kiŕksěnt́ sezems?
Sajsak komorozot sedej tolnět́.
Pelät panžoms – nesyź, čavit́ pezěmks…
Dy tago lijań ucäskat lovnat.


Ton sezit́ tarad, jortyk ved́s –
Son ojmet́ ladso seske vajaś.
Ansäk toń ojmeś vajaś seĺms.
Lisems žo vijtneń kosto saems?

Ton kočkit́ valt – kov jomast́ syń? –
Dy puĺkit́ jožomarämosot,
Tolgaso acyt́ latkov kint́ –
Tolgatneń targsit́ ěś sölmostot.

Pansit́ vadovoks ěcij vent́,
Kona sěvinze seĺmtneń valdost,
Konadont́ ojmet́ čengeź čengś,
Kona ěź kado lembeń kasovkst.

Ton sindit́ tarad, saik ked́s,
Ozavtyk sedej vaĺmat alov.
A kośki son, kasy kilejks,
Valdoń kazicäks tonet́ ary.


Ilä učo ějsěń, mon a san,
Ilä kandtne karšon ašo cecät…
Ledstneman seĺvedtnesě saltan –
Kadovat moń meĺsě. Meze, kecät?

Ilä vešne tonań – lija mon,
Kadyk seket́ cecätne sedejsěń.
Keme moda langs čalgan janom.
Teja tonań koräs. Ansäk – vejsěń.

Ilä terde. Marän, dy – a san:
Peĺdet́ cecäń pusmoś kurok puži.
Ěseń videvt́ cecätneń kastan.
Tuk, iläk čalgse synst valdo kužont́.


Vaseń nalněś katkaks tokši čereń,
Nolsi kedeń, teke viška vazně,
Kutmori kilejneń keĺmeź kerent́,
Toški pilezěnzě: «Tundont́ vastyk».

Ašo lovoś vizdeź sulejs poty,
Madst́ citnij tolnětne seĺmesěnzě…
Jakšamoś prok manej seĺved́ soty,
Načty čudikeŕkstněsě piĺgenzě.

Šožda jaltkeś, teke nimilävne,
Livtni ěŕbań ponav levkskent́ veĺkssě.
Tona, teke libordy cänavne,
Sedeenzě čint́ karšo kelemt́sy.

Dy počody tundoś ožo povnet́
Pandočamatneva, ki čireva –
Merät teštet́, merät pejdij kovnet́!
Pizemeś karmi langast čijneme.


Ton uĺnit́ istä vasolo, dy nej
Varštyt́ sět́mestě, teke panžikovoś –
Seĺmet́ meneleś čevte dy manej,
Ansäk ta-mezeń tüs ějsěnzě olaś.

Sovit́ ojmezěń, ěziń panžtne kenkš,
Sodyt́ meĺtneneń ašo-ašo sölmot,
Potso valot pačtäms anokstyt́ venč,
Dy varävoĺ, nat́, sěvize škań ormaś.

Mon ěziń učo ějsět́. Istä lisś.
Sovit́, noldyt́ ojmezěń cecäń davolt…
Veĺkssěnek teči varštaś manej čiś,
Dy avoĺ minek tenzě ěždems savi.


Ilä kevkstne ějsěń, mezeń kisě,
Istä lisś, dy mezejak a tejat…
Vanovtot valy ojmezěń kizě,
Mon – tonet́, kuš sědeks lazněś teja.

Sodan, sodan, avoĺ sval manejat,
Dy a söpan – monśkak ěrsän sěpej.
Istä lisś, dy mezejak a tejat…
Ods dy ods kint́ kočkavlija tekeń,

Ods dy ods čopavtevliń seĺmezět́,
Ods dy ods purnavliń martot pizě,
Valdo čim vajavtovlija vezět́…
Ilä kevkstne ějsěń, mezeń kisě.


Lembe ked́sě kutmordasy ojmem
Gornipovso vikšneź aštemkovoś,
Čiś kstyjtneń palamo modas komi
Dy tago psisěnzě – vid́stě čovońs.

Cäpor čineś nursi norovžorčont́
Vere-vere, koso moroś čači,
Ašo peĺneś liśmaprästont́ korši
Keĺme vedtent́ viška vazněks vačo.

Kizě, kizě! Nalksemat-ěĺnemat,
Sět́mečisěnt́, psisěnt́ ěkšelämot,
Umaŕkovoń kaznet́, ěŕgelemat…
Ansäk ějkakš škasto ton istämat.


Javši seĺvedtneń Pazoś. Kineń lamo,
Kineń tarkazost keveń sedej kazi…
Sody son: ěŕvaś kaznestěnt́ čapamo.
Dy maksy synst pežettneń kisě kažoks.


Mon tago učan,
Učan vandyń čint́,
Prok tundont́, vikšnän
Ěseń arsemaso.
Peŕkan neenseś?
Avoldan – uči.
Moń čanstem – toso,
Ěź kenere škazo.
Dy tago keman:
M o n ́ ěrämom sy,
Son uli valdo,
Avoĺ tečiń, lija,
Son vesement́,
Mezent́ vešnän, makssy,
Ansäk satozo
Sonzě učoms viem.
Mon jala učan, keman,
Taštan meĺt́,
Konatneń teń topavtoms
Vandy savi.
Mon tago… Saty!
Saty suvtnems peĺt́!
Son istä zärdojak teń
A sasavi.
Zärs učan sycänt́,
Menstän tečiń škant́,
Alkuksoń tevtneń kist
Juty moń vakska.
Iläzo savo mejle
Südoms pränt́,
Zärdo pačkodän sökseń
Čavo paksäs.


Mon tujan vasov-vasov… tov,
Koso meneleś palsi modant́.
Paräk, velävtan tej odov,
Zärdo šläsa purnavoź sodont́.

Ansäk pačkodän uš lija,
Lija seĺmsě varštan langozot.
A sodasamam moń kijak –
«A testěń ojmezě, čačozo».

Dy jutan seket́ vetneń pačk,
Seke varmaś kostäsy seĺmeń.
Avoĺ ledstnemadont́ syń načkst́ –
Aveĺmevteviksěś a veĺmi.

Mon san tej. San tej ods dy ods,
Zärokst́ avoliń sezne pikstněń.
Šläź ojmem kelemt́sa, prok koct,
Dy tago lija sodso vid́sa.


Teleń ve. Dy vaĺmas pejdi kovoś.
Teleń ve. Dy čavo kudopomo.
Moń ucäskam kozoń-buti jomaś
Ěli satstni škant́ jutamsto, kot́mi.

Son a sody: učan mon, dy koda.
Son a sody: lembe kirdän tenzě.
Paräk, arsi, keneri, mon odan,
Meri: zäro karmit́ istät venzě.

Moń ucäskam. Avoĺ pokš, dy ěseń.
Moń ucäskam – son lambamo-salov…
Teleń čilisemaś purgaś vezěń –
Te ucäskaś šaštś teń sede malav.


Ansäk varštat – stuvtovit́ melävkstně,
Ansäk varštat – dy koso sizemaś.
Čaminet́ langs praź seĺvedeń jamkskeś
Avat́ turtov sehte pokš rizněma.

Kekševlitiń vese zyjantněde,
Saevlija ěsteń ěŕva pramot,
Ěŕva valot teń tanstezě medeń,
Valskem artsy toń mizolksov stämot.

Leksemasot ěžd́sak moń ěrämom,
Kutmordamot a maksyt́ novolems…
Valanä kiń ušodan kodamo
Ěseń kint́ surestě – tonet́ molems.


Kočkan praź teštetnede mon ěle…
Kie teń arsize – a ěrävit́?
Syń, koda moń orgodeź ietne,
Ledstnevtit́, dy teńsě lembe javit́.
Purnasyń teštetneń, kekšsyń vasov –
Menelensetne a istä pejdit́.
Jutaź ień keŕksasyń sedejgan –
Synst pingstě mon uĺniń piže ějde,
Syń moneń net́ tešttneń valdost nevtit́,
Synst marto od kevtne sede čevtet́…


Mon salasa ucäskam, salasa,
Mon salasa kemeń panžom ěkšstě.
Pazoś nesy: pitnenzě sodasa.
Moneń a mezt́ söpoms, a mezt́ kekšnems.

Mon a makssa ucäskam, a makssa,
A noldasa počtoks varma meĺga.
Čova čevnet́ mon sedejstěń laksän –
Valdoń sravtoms ucäskam ikeĺga.

Monś sodasa, zäro sonzě kastyń,
Monś sodasa, zäro maksyń tenzě,
Zäroń pejde dy kenžede vanstyń…
Ansäk moneń nej panžsy tanstenzě.


Avaj, saemak moń testě –
Tesě teń čopoda, beräń.
Avaj, saemak moń testě –
Tesě bažit́ sölmon keräms.

Mon tuevliń livtäź – verev,
Mon tuevliń čieź – vasov.
Ansäk mendävś alov sěrem,
Ojmeń šteĺkstněs piĺgeń lazovst́.

Avaj, ěnäldan, idemak,
Psi turvasot toškik lemem,
Marik valtomo pižnemam…
Lezdak moneń odov veĺmems.

Kadyk ulän mon lijata,
Kadyk ějsěń südyt́ lomant́…
Ansäk livtnems! Ěräms-lakams!
Tago čalgsems vaseń lovont́.


Kolmokst́ onkstan – nilekst́ kerän.
Meze tejan? Ěrän. Ěrän!
Tejan iĺved́ks, tejan tago…
Učan, vitemest tonadan.

Keman lomańs, jala keman,
Kadyk salont́ śkamo sěvan.
Mezt́ teems, a maštan lijaks.
Paräk, ki teń lovi vieks.

Istä jutyt́ čim… dy pingem…
Monś tonavtoms lijań siziń:
Lovovoĺ ěrämot liseź,
Vest́ keräk, dy onkstak sisemkst́.

LEZDAK, MODA!


Jovtak moneń moda, tiriń moda,
Koda vanstoms undoksonok, koda?
Iläst kośke taradonok, lezdak,
Od kasovkstně sěrej tökštnes peznast.

Koda teems istä – sedejt́ talnost,
Ěrzäń moront́ maräź, gajttneń javost,
Koštośkak ulezě synenst nežeks,
Čaŕkodest: stuvtoms ěś lement́ – pežet́ks?

Rangi varma sravtni beräń kulänt́ –
Pštiks meštes: ěrzät vandy a ulit́.
Koda istä jomams, moda, langstot?!
Vanstyk raśkem vandyńčizě, vanstyk!

Jomit́ čuvtt, olyt́ pizemečiŕket́…
Koda istä mazyčitneń kirtäms?
Ansäk sestě cecäń pusmoś paly,
Zärdo ěŕva cecäś pejdeź vany.


Pry ašo lov…
Teke ledstnemań peĺkst,
Konatne livtit́
Guvny tolpandästo,
Prok ojmeń pamoŕkst,
Konat keĺmest́ ějks,
Dy istäjak bažit́
Ěrämont́ sasams.

Dy lovoś pry,
A sody meks dy zärs,
A sody, mezeń
Son kekšeme altaź.
Dy velit́ pamoŕkskenzě,
Varštat – vaĺs.
Dy tago – čikorks,
Tago ojme čalgaź.

Te lovoś uči,
Uči lembe kedt́,
Konat solavtsyź –
Koĺgi bajgeń-bajge.
Dy sestě uli
Istä lamo ved́,
Konadont́ keĺme
Jožoś poty-ajgi.

Dy mejle lovoś,
Teke valskeń on,
Kutmordasazo modant́
Čudiĺmaso.
Dy uli tenzě
Istä paro, jon,
Merät tekeneń
Ěrämozo altaź.

Pry ašo lov…
Son sedejmaräź pry.
Son teke arsi,
Teke ladsi moro.
Dy moroń valtněń
Čova kaŕkss peĺdi,
Paräk, tapavi ějzěst
Modań koroś.

Pry ašo lov…

ĚRZÄŃ VAL


Zärdo marän ěrzäń val,
Ěrzäń… konas keĺgi meneĺ,
Konaś prok čipaeń nal
Solavtsy sedejstě kevent́,
Zärdo marän ěrzäń val,
Kona kandy lömzör čine,
Konań ějsě modań sal,
Konań ějsě toški vireś,
Ojmem pešt́sy tundoń ved́,
Ěžd́sy kudojurtoń lembe,
Ked́sěń marän jalgań ked́,
Ěrämom paly, a čengi.
Zärdo marän ěrzäń val,
Kona ě s e n ́, kona i n e,
Keman, ulems tenzě sval.
Ěrzäń ěŕva valoś – syrneń!

Оставить комментарий

Ваш адрес email не будет опубликован. Обязательные поля помечены *