Ěrzäń ava čačtymim mastor langs,
Ěrzäń tetä stävtymim piĺge langs.
«Avaj» uĺneś keĺbräso vaseń valom,
Lelät-jalakst, patät-sazort kasst́ vakssom.
Vete telet́ moneń sestě topodst́.
(Vojnado mejle kemenceś moliĺ).
Šabratneń peĺde čieź saś avam:
«Rakšat sörmalit́! Revent́ bojka kards!»
Syre revent́, kona levksyjaś vet́,
Paniź kardazs. Kozoń levkstně kekšems?
Leläm – cöryne. Kivčk – ěceś kaśkas,
Ked́sěnzě – vaŕgineška ve levksěś.
Moń sede kurok kuztimiź kaštlangs,
Ělezěm neŕgstyź omboce levkskent́:
«Kirdik vadrästo, iläzo para!
Buti sörmadsyź – a vaŕgat, a kemt́!»
Nulatneń pots lekškadst́ kavto ojmet́,
Kavonest levkst: lomaneń dy reveń.
Kavonest ězt́ čaŕkode mezejak,
Dy sornoź toknost́ viška sedejnest.
Školaso, pek lamo ień jutaź,
Moneń jovtnest́: «Sovett… Narodoń vlast́…»
Kuvat́ ěź saeve ějkakšoń prevs:
Meks ěno kekšnest́ te «vlastent́» ějstě?!
Avań kevkstnija. Son melävtoź merś:
«Jurgoź-veškeź tueveĺt́ set́ škatne!
Nalogt, ějdnem, lepštäst́, kiśke vatkast́,
Oeń – ojsě, ponań – ponaso; miń
Činzě čop važodinek paksäso,
Pandomga tenek palkinet́ vačkast́…»
Bolonov kedtne stakasto novoĺst́,
Ukstaś avam, jutaześ, mert́, ledstävś:
Kotoce peke sestě son kandtneś,
Raštamont́ troks ězt́ teev «trudodnejtne».
Sudiź avań. Dy vete čitneń kis
Sy ient́ pert́ važodś škinem «prinud»…
