Kulan – ilädo puto kalmom langs
A tešte, a kröst, a staka kev.
Ozavtodo tozoń ašo kilej –
Valgi sonzě langs narmuń – ojmem.
Valgi sasto dy morom poladsy –
Vajgeleś nusmanä dy sět́me.
A riznycänt́ rizněme karmavtsy,
Melävtycänt́ vit́sy melenzě.
Buti žo a kemevi koj-kineń,
Nat́, istämo tevt́ alkuks ěrit́?
Kadyk arsit́ istät jutycätne:
Te kileent́ lopanzo toškit́…
1984
Pškadän seneń, kie večksamam,
Kie cidärdy staka korom,
Murnemstějak son čaŕkod́samam,
Kuš valom ěrsit́, teke torot.
A söpsa, jalgaj: pingeń kisěm
Lamoń sövnyń, paräk, pokordyń.
Marävś moneń: a stäkoń kisě
Mon piciń tolso, pštistě kortyń.
Mon bažiń syrgoztems ěrzätneń,
Ěždems sansonok keĺmeź verent́,
Valdomgavtoms čopoda prätneń,
Veĺmevtems ine pokštäń sěrent́.
Pškadän seneń, ki a večksamam,
Kie moń langs seĺme sävadsty,
Maksost peeĺ – nejke pečksamam.
Istätně seĺgsě ojmet́ madstit́.
Sodak, avečkicäm, sodak:
Ěś pokštäń mikšnemaś pandovi –
Ěź joma lemeś Gerostrat,
Ansäk sval beränev kundavi.
1993
Zärdo a karman mon uleme,
Lija ěrzäva sti tarkazom.
Son ěrzäń pokaem oršasy,
Štatolont́ makssy tenzě Pazoś.
Ineškipaz, Vere Čipaz!
Oznan Tonet́ se avant́ kisě:
Zärdo a karman mon uleme,
Kazik sonzě moń ojmeń psisě.
Kadyk son mari ine sěred́ks
Pišticä ěrzäń raśkent́ kisě.
Keman: son uli prevej, mazyj.
Ulezě sede šožda kizě…
1993
