Mon Ěrzäń Mastor,
Pajstomo moda…
Araś azorom,
Jat lomant́ ějsěm šeškit́,
Potit́ viem
Dy rungom langso naŕgit́,
Razedit́ čerem,
Seĺgenit́
seĺms-čamas.
Moń učan Azor.
Pek učan Purgazoń.
Son sy dy meri:
«Te Mastoroś – moń!
Pingede pinges moń
Dy kineńgak a makssa!
Mon večksa sonzě,
Monś sokasa-vid́sa!»
Kecämoń ška!
Sedeem guvny-tokny:
Mon Purgazoń ked́ aldo
Kovgak lijav a tujan.
Mon sodan:
Son vanstsamam,
Sokasamam,
vid́samam.
Mon sodan:
sonzě turtov
Süront́ čačtsa-kastsa!
Mon Ěrzäń Mastor.
Mon učan ěrzäń Azor…
1992
Keman mon Pazněń. Ansäk avoĺ seneń,
Kona konövsto sursonzo tandavtni.
Keman mon Pazněń. Ansäk avoĺ seneń,
Konaneń oznoms sěrej kudot stävtnit́.
A seneń, kide bajagaso čavit́,
Kiń «verent́» oznycätne umok korštnit́.
Oznoma valtně melem moń a javit́.
A večkan, zärdo raužoso oršnit́.
Moń Pazom ěrzäń. Sük set́ pokštätneneń,
Konat Čipazont́ kis türemat stävtnest́,
Jutavtnest́ ozkst – purnavkšnost́ repeštätnes,
Dy teńsě, sodaź, ruzoń kežtneń savtnest́.
Moń turtov Pazoś – avoĺ tandavtnicä.
Son prevej jalga dy sval martom jaki,
Son avoĺ Azor, a kežeń pandycä;
Mon avoĺ ure, mon sonenzě – täka.
Son pačk moń potso, kecän ěli riznan.
Son tri moń ojmem, kasty sedej viem.
Nei, koda ěś asatykstněń iznän,
Salavań tolso koda palan-pijan.
Moń Pazoń kudom – ton, Ěrzäń Mastorom!
Oznan paksäso, viŕsě, čejbuloso.
Moń ozksom – sedejbenčstě prycä morot,
Konatneń kočkan ěŕva kiuloso!
…Keman mon Pazněń. Ansäk avoĺ seneń,
Kona konövsto sursonzo tandavtni…
1989
Moneń teemaĺ sede prevejnestě,
Moneń snartomaĺ sede jožovnestě,
Moneń ěrävoĺ ěś sedeeń vanstoź,
Paräk, sede šožda uleveĺ kanstoś?
Araś, a moń pingeń istämo luvoś!
Mezeks valdont́ langa pongavtnems suvoś?
Apak kavtoldo tolonteń čopavtiń
Dy sätkoń pultt meĺgam paksävant́ stävtniń.
Kuš vejke sätko toń ojmes tokazo!
Kuš vejke sätko sedeezět́ prazo!
Arsemań varmaś zyjk! – meri veĺkssěnzě –
Syremt́sy sätkoś ojmet́ se peĺkskenzě,
Konaś ěź ruzyja, ěź kulovtovo sems, –
Son ěrzäń nardes lepštämont́ pačka kemś!
1989
