Mon kezěreń avaks präm marija,
Merät, alkuks – jovksoń orožijan.
Ine vijt́ terdän ěsteń lezdamo –
Kadyk karmavtadyź moneń samo.
Virävatneń, vedävatneń terd́syń,
Vese ěnäldomam synest meŕsyń.
Norovavant́ ikelev sükonän,
Mastoravant́ piĺgezěnzě koman.
Čači kovoń vestě virev tujan,
A nejaviks Tešte-tikše mujan,
Čiń lisemstě sonzě ved́s kajasa
Dy večkemam marto čovoräsa.
Kstyeń tanst́ tozoń kai Virävaś,
Liśmań vańksěnt́ makssy teń Vedävaś.
Norovavaś šumbračint́ a stuvtsy,
Mastoravaś valdo vient́ putsy.
Ojme koštsom keĺme vedent́ ěžd́sa,
Pelevestě kečent́ tonet́ venst́sa
Dy ěśkam jovtasyń ozksoń valom,
Konat potsom činek-venek palyt́:
Mon ulezan toń sedejsě śkamom,
Ton učozat ěŕva čistě samom.
Kenärdozat moneń, teke Činteń,
Dy iläzt javovo minek kitne…
1986
Onstom sakšnyt́ apak čačto ějdem:
Rucä potso, ašo panarněsě.
Jakstere paläso sy tejternem –
Nalksi čiś sonzě kumbräv čertnesě.
Mon kutmorän ějsěst sedejškava,
Meštezěm nežedän, psistě palan…
– Ormalgadat – rizněź korty avam, –
Ansäk te melävksont́ mon a javan.
Kapšaź tujan dy ukstan ušoso:
Iliź nee, koda ojmem majsi.
…Mezeń kisě tusto viŕ kužoso
Pizěvteme kukoś istä lajši?..
1985
Kadyk ěrän čavo kudosom śkamom –
Ilä sakšno, ilä kolse ěrämom.
Kadyk a gajgit́ vajgeĺnet́ ějkakšoń –
Ton jalateke moneń ilä sakšno.
A pokš meĺsparoś – ulems ansäk nalkškeks,
Škań jutavtomaks te čokšněstěnt́ valskes.
Seks, zärdo palsät, večkemań toškat valt,
Marävi, kajsät piceź ojmezěm salt.
Kadyk ulän, toń kojsě, keĺme sedej, –
Kekšsa vasov konövont́, kozoń pedäst́
Valt: «Mon toń večktän»
dy seŕgedemań znak.
Mon kaštmolemas lepijavtsa ojmem,
Iläzo pižakado:
«Sak!»
1986
Apakoĺt́ jovta večkemado valt,
Altnemat psit́ apakoĺt́ makso…
Avant́ sedejs melävksoś sälgi sardt –
Veńbert́ matedevems ěź makso.
Rizksěś, prok čemeń, ojment́ keräś-sěvś,
Talnovtst́ arsemat: koda ulems?
Dy valskeń stäź kapšaś varštamo seĺms:
Palyt́ ěli vadinze puleś?
…Apakoĺt́ jovta večkemado valt,
Altnemat psit́ apakoĺt́ makso.
– Ěnäldan tet́: moneń ějdine kandt…
Puŕgineks zěŕkstaś pilent́ vaksso.
1985
Araś, nej mon a livtnän sěń meneĺga:
Sölmtně lavšomgadst́, meĺtnejak polavtovst́.
A mezt́ učnems, son umok tuś ve peĺga –
A nežedems moneń večkeviks lavtovs.
Ansäk lijasto nusmakady čačom,
Zärdo večkema škaś melezěm ledi:
Sěń meneĺteme sölmov ojmeś vačo
Dy modań tansteśkak sedej a peti.
1986
Umok, umok jakat moń meĺga,
Umok snartnät meĺzěm tuems.
Ansäk vijsě sedejs a keĺgat –
Tov kiś a šoždyne muems.
Mon stäko ějsět́ valso ěšksiń:
A čumoś – čumoń teiks lisś.
Mongak istä pajstomo večkiń,
Istä žo ěź mueve kiś.
1987
