Čijś virent́ čireva avine –
Ojmeś potmozonzo ěź keĺge.
Čavst́ präsont́ sijań bajaginet́
Dy meĺtne seznevst́ tapaź sěĺgeks:
– Kirdeviń! Vaj, nat́, uš a nesa!
– Prevteme! Arseka, kov čijat?
– Kozoń lotki? Kosto vešnesa?!
– Tago kevkstän: meze ton tejat?
– Vaj, monś a sodan, meze tejan!
Vizdän lomande, ěseń prädo.
No sontemenzě a ěrämo ěrän –
Ilädo säldo moń, ilädo!
…Kapši večkemaś vireń janga,
Veti ikelev, merät, terdi.
Dy kavtoldomań meĺtneń ajgi:
– Araś, a pejdi son, a pejdi!
…Cökovoks veškemaś gajgstakšnoś,
Kelej lavtovs prast́ šožda kedtne.
Vireś, prok pacäso, veĺtäkšnoś
Meeĺce vastomań seĺvedtneń.
1984
«Kińgak a večkat. Ojmet́ keĺme…»
Net́ valtněń karšo rakiń mon.
Pokordaź ějdeń prok, toń seĺmet́
Nusmanä suvs vajast́ vakssom.
Kińgak a večkan… Ojmem keĺmeś…
Ki sede pokšt majsemat pečtś:
Kiń sedejs večkemaś ěź veĺme?
Ěli kie pajstomo večkś?..
1986
Sravtsyń čerem, sökseń lopań tüssot,
Seĺmečiŕkem raužoso vad́syń,
Jaksteŕgavtsyń turvam – čevgeĺ pusmot.
Meĺsaparom kenkš udalov kadsyń.
Sehte mazyj pokaem oršasa
Dy jutan ikeĺgat – činäzava.
Mon varštavksso sedeet́ ojmavtsa.
Vanta, zäro meĺ tonet́ mon javan!
Keĺme valso, ved́sě prok, a valtan,
Kutmordatan, majsemat a kandan.
Ojmeń lembem teči tonet́ altan –
Kie sody, meze uli vandy?!
Vejke čokšněs, kadyk vejke čokšněs
Mon melävksot panžomas pekstasyń
Dy, ojmestěm čevte valoń kočkseź,
Toń sedeet́ rizkstněde vanstasa!..
