Ěräst́-ajšst́ atät babat kavonest. Arast́ synst a ějkakšost, a kakšost. Ěrit́ kavonest i melävtyt́ — ki syredeź karmi ěsněst simdeme-andomo.
Saś tele. Praś lov. Vese ějkakšt list́ uĺcäv i karmast́ lovoń lomaneń tejneme. Babaś meri: „Adä, adä, uĺcäv, kot́ lovoń ějkakš tejdänok!”
List́ kavonest uĺcäv i karmast́ lovoń ějkakšoń tejme. Tejst́ tenzě rungo, ket́, piĺk. Prästeń tejst́ kavto varät seĺmeks, tejst́ sudo, pilet́. Karmast́ kurgoń tejme. Ansäk tejst́ troks kiks, ějkakšoś panžińze seĺmenzě i karmaś atät́neneń babatneneń sükunäkšnomo i kecěnzě, piĺksěnzě čaravtomo. Babaś raduvaś. Saize lovoń ějkakšont́ berümazonzo i čieź martonzo kudov.
Ěrit́ kolmonest. Atästeń, babasteń okazija ějkakšoś. Lem ějkakšosteń puct́ Lovnäśke. Teleń peŕk Lovnäśke kajś pokš tejteŕks. Ašo, mazy. Säk marto peedi, šuti. Ansäk veĺt́ uš lovtanä, — veŕ panks prok araś ějsěnzě.
Karmaś teleś jutamo. Štatoćt́ pando prät. Lembe mastorsto murdast́ piśmart i karmast́ moramo. Ansäk Lovnäśke tago mejś karmaś tajmaskadmo. Lotkaś peed́mede-šutämodo. Manej tarkaso a-jašti, jala ěkše tarkas kekši.
Solaś ostatka lovś. Lugat pižilgact́. Lovnäśkeń jalganzo karmast́ uĺcäs kužoń tejneme, tundoń moroń moramo. Sast́ syń Lovnäśkeń-gak teŕdeme. Lovnäśke a lisikskeĺ uĺcäv, a babazo meri: „Azö, Lovnäśke, nalksek jalga jutkso, paräk sede vesölgadat”.
Lovnäśke liś uĺcäv Vačtaś čiś langozonzo i solaś. Kadovst́ tago atät-babat ějkakštomo.
Makar Evsev́ev. Ěrzäń jovkst // Purnyńze M.E. Evsev́ev — Moskva: SSSR-ěń Narotněń centraĺnoj izdateĺstvaś, 1928
