1922-ce ień med́kovoń 29-ce čistě Lüläkintněń, Markoń dy Olönań, kudoso čačś tejteŕka. Son uĺneś semijasost kolmoce ějkakšoks. Lemdiź Simaks, Serafimaks, konań mejle Ěrzäń Mastoront́ keles karmit́ sodamonzo moroń, stiheń, jovtamoń dy jovksoń ladsicäks, lemdäsyź ěrzäń cökovoks.
Ěrävi merems, tetänzo-avanzo turtov son uĺneś avoĺ ěräviks ějkakšoks. Set́ škatnestě tejteŕkatneń lems moda ězt́ maksne, seks syń arsest́ cörado.
Sisem iesě uš avanok kiĺdiź veleń tevtnes. Važodś avoĺ ansäk kudojutkso, paksäsojak. Vanś viška jalaksonzo meĺga. Ansäk ějkakščiś vešiĺ ěsenzěnt́. Seks, kodak pryĺ čuro jutko ška, orgodiĺ jalganzo jutks nalkseme. Koda mejle jovtnekšneś tenek, sehte večkema nalksemast uĺneś «Parovoz». Vadniĺt́ prästo piĺges sodso, kundsiĺt́ kedte-ked́s dy istä, «parovozoks» targavoź, napustiĺt́ lavka jonov, koso mikšniĺt́ tantejkat. Sehte ikele, vasenceks, sval uĺnekšneś son, ěräza piĺge avanok. Lavkań azoront́ meĺs tukšnoś «šajtän levkstněń» nalksemast, dy son kavanilinze tantejkaso.
Školaso tonavtneś ěŕva koda. Sehte pek večkś lovnomo. Škaś teń turtov kadnovś ansäk čokšnelanga. Ěciĺ kaštlangs dy čevvaldoso (tetäzo-avazo ězt́ merne stäko pultams štatolt, vanstast́ ějsěst) lovnyĺ. Lija «valdomtomapeleks» staka ějkakšpingesěnzě uĺneś Anisija Efimovna syŕkaezě, kona ěräś 105 iet́. Son vadrästo sodylize ěś raśkeń kortamo škinemant́, ladseś sonśkak, dy te sätkont́ syremtize večkema nućkinenzě sedejskak.
Avanok prädś vesemezě 5 klasst. Pokšoĺ melezě poladoms tonavtnemanzo, ansäk ěrävś važodems, lezdams malaviksěnstěń.
Ietne moĺst́. Viška tejterneś kasś jolganä, mazyj, kuvaka čeŕpulo marto tejtereks. Saś ška, dy vastyze večkemanzojak — Sašań. Vastyze dy večkize vese sedejsě, koda cöraśkak sonzě. Dy tesě zěŕkstaś vojnaś.
Son malav seske javinze od lomantneń. Cörant́ saiź vojnav, avanok — okopoń čuvomo. Stakasto važodemadont́, keĺmsemadont́, vačopekeń kirdemadont́ pek ormalgadś, dy iĺtäzeĺ mekev kudov. Kulomant́ kenžestě idize Anisä syŕkaezě, kona maštyĺ ormań panseme. Maksst́ vijt́ Sašado arsematnejak. Son uĺneś tenzě čopodaso valdo nalněń kondämoks. Ansäk kurok tetäzo-avazo saiź ked́stěnzě te nalněnt́kak — maksyź mirdeneń avečkema lomań ěkšs. Te uĺneś tetänok — Maksim Čšerbakov, kona ěräś uličisě: važodś Nižne-Jagodnoe velesě buhgalterěks. Vojnav ěziź sae šumbračinzě kuvalma: invaliděĺ. Kurok syń tust́ ěrämo tetänok važodema tarkav, Nižne-Jagodnoev. Stävtst́ kudo. Ansäk lad jutksost araseĺ. Avanok ězize večke tetänok. Teń kisě son pandś tenzě langsonzo naŕgamoso, čavnośkak ějsěnzě. Jalateke kurok avanok pekijaś. A tetänok… pekstyź. Sestě lamoń ozavtnest́ čumovtomo, škaś istämoĺ. Dy tesě, teke šeržev teleń kunškava lömzörksoń panžovks, avanok ěrämos tago sovaś Saša, konań ranävomado mejle noldakšnyź kudov pičkseme. Cöraś terdize sonzě ěsenzě ěkšs, ěsenzěks, kelä, karmi lovomo lijań peĺde ějkakšont́kak. Sodaź, večkemaso prevt́ arast́, vesemeś moli sedejstě. Vana avanok karmakšnoś uš kurmonzo-karmonzo purnamo, tesě škado ikele noldyź pekstamo tarkasto tetänok: son ormalgadokšnoś tifsě. Avanok telegrammaso terdezeĺ poezdstě vastomonzo. Istä ěrämoś sonś ladize vesement́ tarkavanzo. Kurok čačś ějstěnek vasenceś, Tolä. Avanok turtov son karmaś uleme ěrämoń smusteks. Ojmesě sěred́ksěnt́ lepštäś-potavtś alašaks važodemaso. Ansäk ucäskaś purgavtneś seĺmestěnzě od dy od seĺvedt́.
Tolänok turtov topodekšnest́ vejksě kovt, zärdo son apak učo lotkaś neemede. Vračtneń langa jaksematne ězt́ lezda. Avanok ěź soda, mezt́ tejnems. Kie-buti merś tenzě pškadems šabra velev, koso, kelä, uli paro municä. Kuvat́ apak arse, son kiĺdś lišme, saize cöranzo dy, kadyk ušoso karmakšnoś uš sundeŕgadomo, syrgaś se velenteń. Pelekilangso, viŕga jutamsto, lišmeś apak učo tandadoź parkstaś, lotkaś, potazevś udalov. Kint́ troks madnezeĺt́ veŕgizt. Koda mejle ledstneś avanok, tandadomadont́ son teke kanksomokšnoś. Ansäk, nat́, Pazoś koda sonzě kazize ěsenzě sätkosont́ — morycäń-ladsicäń talantso-jorokčisě, kona lamo iet́ karmi kecnevteme ěrzätneń, istä veŕgiztněneneńgak, ulema, kučś sestě čaŕksči. Apak učo veń sět́mečint́ kolyze Toläń nireždemazo. Ve veŕgizěś, nat́, pokšost, stäś tarkastonzo dy sainze lijatneń ěsenzě meĺga virent́ pots. Kiś čamś, dy veń čopodant́ pačk avanok tago kapšazevś seke velenteń. Ansäk jakaś stäko: tosoń municäś jalaksonok turtov ěź lezda. Lezdaś vele-vele langa ta-kodamo lytycä lomań — strannik, kona sovseś tenek udomo. Kolmo čit́ petnävtneś son Tolänok seĺmes ta-meń bajginet́ dy kirdś ějsěst taparäź.
Dy jalaksonok tago karmaś neeme.
Son ěräś vesemezě 27 iet́. Kadś ěsenzě meĺga urozoks tejteŕka, minek sedejtnes — a jutycä sěred́ks. Čavovś celinaso, toldo süroń paksäń idemstě. Kulomadonzo mejle koto ień jutaź tuś ěrämosto tetänokak.
Miń večktäno ledstneme teleń kuvaka čokšnetneń, zärdo lampań tolvaldoso avanok purnylimiź peŕkanzo dy karmiĺ jovksoń-mezeń jovtneme. Veensttněń lovnokšnynze knigasto, ombonsttněń ladsilinze sonś. Netneń miń večkilinek sehte pek. Kudopotmoś peškediĺ ki sody meń kaštorksto. Lampaś kajsiĺ kuvaka sulejt́. Vese te tandavtniĺ dy teke škane peštiĺ sedeent́ ajovtaviks jožomarämoso. Miń istä večkilinek dy istä učnilinek net́ čokšnetneń!
1950-ce ietneń prädovomsto — 1960-ce ietnestě kolhoznikeń vese semijatneneń maksnevś kastoms jaksteŕkaj. Teń kis mejle pandst́ jarmakt. Pokš norovoń saemga jaksteŕkaent́ meĺga ěrävś vadrästo jakams: čurolgavtoms, kočkoms, targams, vanśkavtoms, iĺtäms primamo tarkav. Minek semijanteń savkšnoś gektarška. Jakinek meĺganzo miröm, pokšnek-viškanek. Dy jalateke avanok sval tukšnyĺ paksäv vasenceks: žaläś ějsěnek… Važodemstě bažaś melenek kepedeme. Peed́kšneś, šnaś ějsěnek, seŕgediĺ moro, meĺganzo maksylinek vajgelenek mińgak, ějkakštne, dy te minek vadrästo lisneś. A stäko šabratnejak bažast́ šaštnems malazonok.
Velesě avanok putst́ meĺs. Seed́stě terdtniliź svad́bav. Seh pek večkiĺ oršnems cyganoks ěli cyganavaks. Jaksiĺ jalganzo marto kudodo-kudos, morsiĺ, kištiĺ, muniĺ dy, nama… salsiĺgak. Mertäno, sarazt. Istäk meń cyganavat?! Salazent́, nama, mejle sval velävtyliź. Ansäk vasnä saraztněń-meztneń jovkstyliź odtněneń kazneks. Istämo ladso svad́bant́ velävtyliź alkuksoń spektakläks.
Inečinteń avanok styĺ tenek vejket́ palinet́ dy artoń aloń dy tantejkineń turtov koctoń keskavnet́. Te čistěnt́ miń marilinek pränok sehte mazyeks. Tetänok ašteś teń ějstě vejono: son partijnoeĺ. Miń žo a jovtavijak koda učninek te pokščint́: zäroška te kenärksoś — molems aloń purnamo! Tekeneń, kisěnek uĺneś avanokak. Ěrseś natoj istä: tetädonok salava son noldylimiź ušov vaĺmava.
Ějzürkovoń 8-ce čistě ěli čačoma čistěnzě miń sval bažilinek kenärdovtoms avanok kodamojak kaznesě. Buti saviĺ purnams zäryja jarmašket́, mezejak ramilinek. Sede seed́stě tejninek stengazeta, kozoń sörmalinek avadonok valmorot, pedävtnilinek otkrytkasto kersevt́-artnevt́ cecät. Mazylgavtomapeleks moĺst́ Od ień nalkškeń šteĺkstnějak. Ašolgadomalanga, zärdo avanok oštö udyĺ, pongavtylinek gazetant́ nejaviks tarkas.
Pek večkilinek Od ient́. Ěŕva iestě ějstěnek kińgak tetänok sailize martonzo virev kuz meĺga. Kiĺdilinek lišme dy tuilinek. Vasnä tokilinek viŕvanyenteń, dy mejle uš sonzě marto kočkilinek kuz. Istäkak kenärksoś valso a jovtaviĺ, tetänok sedejak kastylize. Son salavine jortyĺ kuzont́ alov saharoń taparkske, kepedilize dy mejle čokšneń pert́ kemevtiĺ ějsěnek kudoso: ěś seĺmesě, marät, neize, koda kuzont́ alga čijś kepterne marto numolo, pupordäś dy kepternestěnzě pravtyze te taparkskent́. Dy znäroška abungadoma uĺneś valsonzo — avolit́ keme, dy kemezevilit́. Lezdaś teneń «numoloń» saharośkak: kudonsent́ tanstezě malavgak a istämoĺ.
Seks miń a jovtavijak koda učninek Od ient́. Vireń kuzoń čine, numoloń peĺde kazne — tantej jovks, avoĺ jožo. Valskestěnt́ — od kenärks. Ěĺ syrgozilinek, čiilinek kuzont́ alov. Sodylinek: toso ějstěnek ěŕvant́ uči kazne. Kaznetnede melävksoś uĺneś tetänok langso.
Vana istä miń kasynek. Miń — te vana kit́.
Tolädo mejle čačś Sveta. Avanok turtov savś majsems sonzě martojak. Viškinestě vračtne must́ ějstěnzě präudemeń orma. Ie savś jutavtoms tenzě Kujbyšev (nej Samara) ošoń pičksema kudoso. Ěrävst́ lamo jarmakt. Miekšninek skalonok.
Ansäk ucäskaś tede mejlejak ěź lotka avanok nardevčinzě varčnemede. Vojnań škane urozějkakštneń iĺtnest́ ějdeń kudov. Vejke istämo kudoś kirvazś, palś. Ějstěnzě ějkakštne orgolest́ kie kov. Uĺneś tele. Kotoška iesě ve tejteŕkaś ěrtevś minek kudos. Varmań-davoloń pačk son jutaś komś vajgeĺpet́. Martonzo uĺneś kavto iesě jalakskezě, ansäk se ěź vanstovo tenzě: keĺmeś dy kuloś kilangso. Tejteŕkaś pek beräkškeĺ, vačodoĺ, keĺmezeĺ, čova oršamkasoĺ. Avanok kodak neize, sovavtyze sede kurok kudos, ěždize, šlize-nardyze, andyze dy tijak… kadyze. Tejteŕkant́ pokš seĺmenzě vanst́ langozonzo istäška kemema marto — kov pańsak?! Istä semijanok pokšolgadś oštö vejke lomańs, karmaś uleme Maša sazoronok.
Čačś Tamara. Vese ějkakštnestě son sehte naboeĺ, a pelicäĺ, videčiń kis ašticäĺ. Seed́stě lijań čumont́ sajniĺ ěsenzě langs. Teń kuvalma pongoneśkak tenzě vesemede pek. Uš pedučiličšaso tonavtnemstě seed́stě sakšnyĺ kudov jalganzo marto. Avanok kavanilinze mezezě uĺneś. Sonenzě sval marävś: lijatne ěrit́ peĺsvačodo. Kuš ěsenek ějsě ěź koĺnevtne. A mejsěĺ, kadyk tetänok važodśkak ojmsemań apak soda, sajneś topavtoms mik lija buhgalterěń tevt́. Ansäk pandst́ alamo, miń žo lamolinek. Vest́ ta-koda čumondyksělinek tetänok, meks son, marät, naŕgseś avanok langso. Ansäk avanok kuroksto suskovtynze kelenek. Son, nat́, neś tetänok ějstě seń, mezent́ ězinek nee miń, ějkakštne. Avanok sval vešś peĺdenek putoms tetänok meĺs, mejsějak dy zärdojak sonzě a pokoräms.
Tamarado mejle kavto ień jutaź čačś Zina. Son uĺneś, koda merit́, kudojutkso avanok vit́ kedeks. Jakseś martonzo tikšeń ledeme, penges, sonś piĺseś-laznoś ějsěst. Topavtś cöralomaneń lija tevt́kak. Avanok, žaläź, bažaś kuš alamodo kardams sonzě teń ějstě, ansäk Zina čaŕkodś, sondenzě baška lezdams tenzě kudoso a kineń: pokš ějkakštne tukšnost́, lijatne zärs viškineĺt́.
1951-ce iestě čačś Galä. Čačś škado ikele, ojmezě, koda merit́, lyjneś surepesě. Te seks, meks avanok pekesěnzě kandtnemstěnzě praś kuztema langsto: kuzems tenzě kov-buti ěrävś, tevt́… Dy tago — apak udo vet́, majsemat, vrač langa čijnemat. Vračtne ězt́ lezda, tago lezdaś municä. Te ěrämosont́ uli, nat́, tarka tamašatneneńgak.
Galä kasś prevej, lovnomo večkicä tejteŕkaks. Seed́stě nevtiĺ prä, prok tei urokt, sonś tonavtnemapelenzě langs putyĺ kniga dy lovnyĺ. Ansäk te avoĺ sval prädnoviĺ vadrästo. Buti avanok redilize mančemanzo, seske muiĺ tenzě tev. Dy sede stakine. Galä prädś medučiličša.
Kotoceks uĺneś Volodä. Okojniki, oštö vejke učoviks cöra. Ansäk avoĺ kuvat́ kecnevtś tetänzo-avanzo. Kavto ień jutaź kuloś tevelävoń ormado. Ěrämoń rizkstně-stalmotne jala sede pek lepštäst́ avanok ějsě, mendäst́ sonzě alov. Teń langs apak vano, ojmezě kadnovś čevteks, valdoks, ěź kazäkadokšno.
Dy uš 1955-ce iestě avanok čačtyze vežensent́, Lenań. Koda merit́, očkonardavksoks. Dy maksś tenzě vese kadoviks večkemanzo, sedejlembenzě. Löka, koda merś son meeĺce narmuškinenstěń, pandś tenzě tekeńsě. Son vakskak ěź kadnovo avanzo ějstě. Jakaś meĺganzo pulopezěnzě kundaź. Kov pokšoś — tov viškineś. Buĺčom, Löka viškinestě uš maštś lezdamojak. Vanś saraztněń meĺga, jutavtneś martost «promkst», konatnesě terdś ějsěst sede vadrästo alyjamo. Dy buti tede mejle muiĺ al marto od pizě, kenärksonstěń a ěrsiĺ pe, son satyĺ veseń turtov. Teń kisě vese oršamopeleś, kona jutniĺ sazorsto sazors, satnyĺ sonenzě.
Vadrä ěrämo meĺga pansems sestě ěź savkšno. Ězinek soda tantej jarsamkatkak. Ansäk solyĺ lovoś, jaksilinek ěĺdenačko, umbrav, aniśka, idem čuŕka dy jarsamoks maštovicä lija tikše meĺga. Avanok seed́stě pidseś picipalaksoń jam, konań ašolgavtneś lovsoso. Pek tanteeĺt́ präkanzo. Parseś-prejavtneś durakkujart dy saharoń jaksteŕkajt́, mejle kostneś synst kaštlangso. Ěź stuvtovo, koda vijsě simdtneś ějsěnek kalojde. Dy istämośkak: ašti avanok kaštomikele, nežedize pränzo uhvatnedenteń dy teke čuvtomś, paräk, arsi, mezde teči minek andoms. Tede baška, ěrävkšnynek oršams, karsems… Sekskak seed́stě son kekšiĺ cülans dy salava avardiĺ… Lisiĺ tosto uš kośke seĺme marto dy odov kundyĺ ěŕvačiń tevezěnzě. Teń jutkova tago seke-tev peed́kšniĺ, morsiĺ… Sedejak polavtoviĺ veleušova jakamsto, viŕs sovsemstě, kov večkiĺ sajnemenek. Vese čačozo prok valdomiĺ, kenärksoś valoź valoviĺ ojmestěnzě. Jutylinek-teilinek — ozylinek kodamojak ěŕkečirines ěli liśmaprä vakss ojmseme, mezdejak suskomo. Avanok tago mezejak jovtniĺ tenek, vejsě targilinek moro… Te a stuvtovi.
A mejle… Mejle saś ška, zärdo tetänok-avanok doprok kadovst́ kudozonok śkamost. Synenst nej ansäk savkšnoś kecäź vastnems minek dy rizněź iĺtnems mekev kilangov. Kizna večkilinek purnavkšnoms vaĺmalo kileent́ alov, konań tago-zärdo ozavtokšnyze sonś avanok. Net́ uĺnest́ tamašań čokšnet́. Dy istä araseĺ meĺ tukšnoms kudosto! Ansäk mezejak a tejat: ěŕvań ějstěnek uĺneś uš ěsenzě semijazo. Teń langs apak vano, koda ějkakšpingestějak, sval bažinek avanok jožos, konań sedejsě, sodylinek, ěräś tenek, ěś ějdetneneń, pokštojak pokš večkema. Dy te večkemaś martonok nejgak.
Tuemanok, nama, nusmakavtokšnyze ěrämonzo. Lija jondo, maksś tenzě ška altams pränzo škinemanteń, mezenteń sval bažaś-pravtś. Son sörmadś valmorot, konatnes čamdś potmonzo, jožomarämonzo, melenzě-arsemanzo. Syń teevst́ tenzě sehte malaviks jalgaks, sedejojaks. Vide, pek vieveks sonzě vasence valmorotneń a lovsyt́, teń kisě syń vańkst, peškset́ ěrämodo, večkemado. Ějsěst uli se, mezenteń mertäno ojme. Dy teńsě syń polonit́kak, targit́ ěstest. Lovnomstost redäsak: kadyk sörmadycäst jorokčizě avoĺ pokštnestě, talantozo uli. Son mašty natoj lamokst́ nekšnezent́ ějstě asodaviksěń redämo dy ěś ladso jovtamo. Mertäno, vejke valmorosont́ kośke tikšeń štemeś panžovi ikelet́ cecäń kužoks. Kanä te avoĺ poětěń nevtevks?!
Vest́ son kučokšnynze ladsevksěnzě natoj Moskovov. Nama, ěziź pečata, ked́sörmadovksonzo velävtyź mekev. Ansäk te ězize lepštä avanok bažamonzo ulems maräzeks. Son nazojstě poladś poězijań kijavant́ molemanzo.
Veleń klubso purnaś hor. Morotneń dy muzykant́ ladseś sonś. Dy avoĺ ansäk ladseś, vese marto vejsě morseśkak ějsěst. Ěrzäń oršamopelenzějak stynze dy mazylgavtynze sonś. Kurok kuläś — Nižne-Jagodnojsě ěri skaziteĺnica — sradś pek vasolga, pačkodś Saran ošovgak. Tosto kučozeĺ Jagodnoev televidenija. Avanok ějstě snimazeĺ fiĺma-očerk. Tede mejle terdezeĺ Mordovijav sonśkak. Kirdize tetänok stakasto sěredemazo. Ansäk sede mejlejak, koda son kuloś (te lisś 1977-ce iestě), avanok a seske polavtyze ěrämo tarkanzo, kavtoldś. Teń teize ansäk 1979-ce iestě.
Tesě, Saranskojsě, vastyze Ivan Kornilovič Inževatovoń. Škań jutaź syń sülmasyź ěrämost vejs. Koda učönoj-filolog dy ěrzäń keĺ-valoń sodycä lomań, Ivan Kornilovič lezdaś avanok turtov ěŕva jondo tonavtnems tiriń literaturań kelent́, vitnems dy pečatams valmoronzo, noldtnems synst baška pusmoso. Noldtnems žo uĺneś meze. Markovna, koda lemdiź avanok škinemań večkicänzo, sizemań apak soda sörmadś jovkst, stiht́, ějkakšoń morynet́. Martost jakseś veleva, školava, klubga, morseś ějsěst radiova dy televidenijava. Ěŕva koso sonzě učost́, večkst́. Songak pandś tenst tekeńsě, dy seh pek — ějkakštneneń, konatneń marto anokoĺ vastnevems apak lotkse. A uš sörmat tenst zäro sörmadś — a lovovit́kak.
1982-ce iestě saeź vejke omboce meĺga lisit́ avanok valmoroń, jovtamoń dy jovksoń pusmonzo. Škinemadonzo kortyt́, sörmadyt́, putyt́ meĺs, maksnit́ tenzě sehte pokš pitne. Son lisni RSFSR-ń dy SSSR-ń raśketneń škinemań vankšnomatnesě dy festivaĺtnesě iznicäks, kazevi SSSR-ń kuĺturań ministerstvań «Otličnik kuĺturnogo šefstva na sele» teškssě (1986), Mordovskoj ASSR-ń Gosudarstvennoj premijaso dy Mordovijań komsomoloń premijaso (1992), javolävtovi respublikań kuĺturań zaslužennoj robotnikeks (1990). Ějstěnzě kortyt́ koda Pazont́ peĺde škinemań lomande. Dy avoĺ ansäk jalganzo, konatnede sonzě lamoĺt́ (seh malaviksěks žo uĺnest́ kavto — Saran ošsto Svetlana Lambina poětessaś dy Pokš Ignatvelestě Rimma Žegalina tonavtycäś, konatneneń son panžś sehte salavań jožonzo dy melenzě-arsemanzo), vesejak, kit́ tejnevst́ sodaviksěks kniganzo marto.
Ězinek stuvtne sonzě mińgak, ějkakšonzo. Sörmalinek tenzě, gajnevtninek, sakšnynek inžeks. A buti mekskak kuvat́ (koda sonenzě marävś) teń a teilinek, tarka-ězem ěstenzě a muiĺ. Avanok ěräś kisěnek svalškań melävksso-pelemaso. Miń žo bažinek ěś melävkstněs sonzě pek a sovavtnems, vanstynek ějsěnzě. Ansäk avań sedeent́ a manäsak. Sestě son sval meriĺ: «Tago partizantně meze-buti söpit́».
Dy apak učo vese te potaś vasov udalov. 1992-ce ień sundeŕkovsto vesement́ lepštize avanok staka ormado kuläś: rak. Kemems teneń ašoždaĺ. Ve arsemadont́ — miń jomavtsynek avanok — kiŕgaparenteń keveriĺ anileviks al, kuš cijnek.
Elena marto Tamara seske syrgast́ Saranskoev. Poezdsě ardomsto Lena neś on: avast čačoma čizě, syń kazit́ tenzě hrustaleń ked́ge, ějsěnzě kolmo jakstere rozat dy kolmo pužoź ašo hrizantemat — vesemezě koto. Kemems ononteń araseĺ meĺ, vadräs kememaś sede vieveĺ. Sonś avanok, ulema, ěś alkuksoń ormadont́ ěź soda. Miń madstevtinek operacijas, kona, merinek, ěrävi šumbračinzě vitemant́ kisě. Son ěź karma karšo moleme. Hirurgoś kemevtimiź: 99 procentt, kelä, operacijaś lezdy. Ansäk vračtne avoĺ pazt. Operacijadont́ mejle omboce čistěnt́ avanok kepetetś psizě. Pekekedezě karmaś syjavtomo: peritonit. Vievstě kozomadont́ kerävksoń stavkstně javst́…
Mejle uĺneś omboce operacija, kolmoce. Nilecent́ teize Saransk ošoń prävt hirurgoś sonś, ansäk idems avanok uš a kodaĺ. Hirurgont́ abungavtokšnyze sonzě nardevčizě. Operacionnojstě lisemado mejle son merś: «Feniks».
Boĺnicäso avanok ašteś kuvat́. Teń langs apak vano, vest́kak ězize nevtne majsemanzo, ěź penäcä, kodat pokš sěred́kst savkšny tenzě kandoms-cidärdoms. Lijasto ozyĺ tarkačires, viškine, kukoŕgadoź, olanä seĺmevanovt marto, dy mezde-buti jala sět́mestě arsiĺ. Mezde? Tede kijak ějstěnek ěź soda, sonś tenek ěź jovtne. Kodamo tošnačiń davol sěvś-kostäś ojmenzě?.. Son, ulema, sestě čaŕkodś uš: ěräms tenzě kadovś a kuvat́. Sonś meńgak prevs putomat tenek ěź maksne. Paräk, seks, meks peĺś: miń čaŕkodtäno, son sody ěś ormadont́.
Miń, ějkakštne, jaksinek meĺganzo čipolaso. Uĺninek vakssonzo činek-venek. Seh stakaĺ tenzě vet́. Son tuń ěź udse. Čit́ ašteś kapeĺnica alo. Lijasto nuvazemiĺ, ansäk te ěrseś pek čurosto. Vejkeś ějsěnzě melävtovtś: ěś sěredemasont́ kandy tenek majsemat. Dy teń kuvalma sval maräś pränzo ikelenek čumoks. Verepaz! Večkemne avanok. Son kulomstojak melävtś minek ějstě!
Kortyt́, kov sede pek Pazoś večksy lomanent́, tov sede lamo kuči tenzě majsemat. Ulema, Son večkilize avanok.
Kulomadonzo kavto čide ikele son merś tenek: «A uskinderäsamiź ěsenek velev, kuš bugoŕkske teede tetänk kalmonzo vakss». Meeĺce valonzo uĺnest́ istät: «Mon kińgak a nejan dy a marän». Kuloś son 1993-ce ień jakšamkovoń 17-ce čistě.
Kalminek avanok čačoma modazonzo, Nižne-Jagodnoe veles, nej te Samarań oblasteń «Sadovod» sovhoz. Ěnäldomanzo topavtynek. Kalminek kilejnent́ alov, konań tezěńgak tago-zärdo ozavtokšnyze sonś, tetänok dy Tolä jalaksonok marto šabracek. (Tolä kalmaź celinaso, ansäk miń uskinek kalmonzo langsto moda, jalganzo tejst́ dy stävtst́ tenzě ledstnemapeĺ-pamätnik.)
Vana istä ěź karma uleme avanok, Serafima Markovna Lüläkina ěrzäń skaziteĺnicaś, kona, vid́kstatano, tečijak pek a satny tenek…
Tamara ČšERBAKOVA, Zinaida ČšERBAKOVA, Galina ČšERBAKOVA,
Elena DEDIKOVA
Galina dy Tamara
Tamara, Elena dy Zinaida
