Ěräst́-ajšt́ atät-babat kavonest. Uĺneś synst ve cörast, lemzě Jurtaj. Cöraś čistě meri tetänstěń: tetäń, tonavtumak, tetäj, tonavtumak. Tetäś tonavtyze, mezes sonś maštyĺ, a cörasteń jala alamo, jala tetänstěń inäldy: tonavtumak dy tonavtumak!
Vest́ tetäś kežijavć langozonzo i meri: „Saevlesse hot́ šajtän tonavtoms, — maksovleja tenzě”.
Ansäk tetäś istä meŕś, saś tenzě atine i meri: „Maksyk moneń cörat, mon tonavca! Tonavtumań kis iezěnzě sajan kectět́ ansäk sädo valks. Ień jutaź moĺt́ kisěnzě. Mon nevca tent́: sodavi tent́ jalganzo jutksto, sajsak kudov, a sodavi — sädo valksot sajsa, a cörat katsa omboce ies tonavtleme.”
Tetäś maksyze cöranzo atästeń.
Atäś saize Jurtaeń i karmaś ěsněnzě tonavtomo. Vasnä tonavtyze säkoj lomaneń keĺs. Mejle tonavtyze skotinań i narmuneń keĺs.
Ień jutaź tetäś sajś sädo valks i moĺś atästeń cöranzo kisě.
Atänt́ tonavtnicänzo uĺnest́ komś vejksě. Jurtaj kolońgemenceĺ. Son teinze vese synst ve ponaso kiskineks i noldyńze kardajs. Kiskinet́ne artlest́, artlest́ kardazgant́ — lotkast́ Jurtaeń tetänzo ikelev.
Atäś meri tetästeń: „Sodyk, kona tesě tont́ cörat!”
Jurtaeń tetäś vanś, vanś langozost, nevć krajstě kolmocent́ lanks i meri: „Vana, te moń cöram!”
Atäś meri: „Avoĺ te, — son nileceś”.
Sainze tetänt́ sädo valksonzo i meri: „Sak ień jutaź, — sodavi, a sodavi tent́”.
Ień jutaź Jurtaeń tetäzo sajś sädo valks i tago moĺś atästeń.
Atäś teinze tonavtnicät́neń karcinganks i noldynze livtleme. Karcigatně livtnest́, livtnest́, kundast́ vejte-vejte guĺka, kandyź atästeń i valkst́ vese räc ve žeŕdä lanks.
Atäś meri Jurtaeń tetänstěń: „Sodyk, kona tesě tont́ cörat”.
Tetäś vanś, vanś langozost, nevć vit́ jondo krajstě omboce karciganst́ lanks. Atäś meri: „Avoĺ se: tońt́ cörat kerč́ jondo krajstě omboceś”.
Atäś saize tetänt́ sädo valksonzo i meri: „Sak ień jutaź, sodavi a sodavi tent́. Sodavi sajsak kudov, a sodavi pingezěnzě son moń uli”. Jurtaeń tetäś tuś kudov melävtoź: cörazo a saevi atänt́ kectě.
Jutaś kolmoce ieś-kak. Purnyńze tetäś ostatkat jarmakonzo i tago tuś atästeń cöranzo kisě.
Jurtaj kolmo ies atädontäk lamo karmaś sodamo. Son liś atädont́ salava tetänzo karšo i meri tenzě: „Nu, tetäj, nejgak a sodavanderäj tent́ — pingezěń kaduvan atänt́ kec. Son nej tejsamiź minek ve ponaso ajgorks i noldasamiź kardajs artleme. Artlitänok, artlitänok, vese räc aratanok tont́ ikelet́. Mon aran kerč ked́ jondo kolmoceks. Vanok iläk stuvt!” Meŕś cöraś i tuś tetänt́ vaksto.
Saś tetäś atästeń.
Atäś teinze vese tonavlicänzo ve ponaso ajgorks i noldyze kardajs. Ajgortně artlest́, artlest́ kardazgant́, arast́ vese räc Jurtaeń tetänzo ikelev. Aštit́ vese, prok peznavtoź: a pilesěst čaravtyt́, a seĺmsěst končtyt́.
Atäś meri Jurtaeń tetänstěń: „Sodyk, kona tesě tont́ cörat. Sodasak — kudov martot sajsak, a sodavi — pingezěnzě moń kec kadovi.”
Atäś kuvat́s ěź vanokak langozost, nevt́ś kerč jondo kolmoce ajgorst́ lanks i meri: „Vana, te moń cöram”. I saize cöranzo kudov.
Ěräst́ alamos kudoso, Jurtaj meri tetänstěń: „Moń tonavtuman kisě lamo jarmak, tetäj, jutavtyt́, — nej mon pancyń tent́. Adä livtimak bazarov. Mon tejan prän kiskineks i karman säkoj zvereń kuntleme i tont́ ikelev kantleme. Nejsamiź süpavt, karmit́ ěsněń ramseme. Maksyt́ kolmo sät, miimak. Ansäk kiŕgaston kšnant́ iläk makst, seń ěstet́ saik.”
Moĺst́ bazarov. Jurtaj teize pränzo kiskineks i karmaś säkoj zvereń kunceme, tetänzo ikelev kantleme. Neiź sonzě süpavt i merit́ atästeń: „Miik kiskinet́”.
Tetäś meri: „Mijsa!”
— Znäro vešat?
— Kolmo sätt.
Makst́ tenzě kolmo sätt i ramiź kiskinent́. Tetäś saize kiskinent́ kiŕgasto kšnant́ i tuś kudov.
Kiskineś kunceś, kunceś azorotneneń zvert́, — orgoć kudov.
Omboce bazarně Jurtaj meri tetänstěń: „Mon nej tejan prän karciganks i karman säkoj narmoneń kunceme. Nejsamiź süpavt, karmit́ ramseme ěsněń. Maksyt́ kolmo sätt valks — miimak tenst. Ansäk iläk makst tenst piĺgeń peŕka tapaŕdaź piže surinent́, — seń ěstet́ saik.”
Jurtaj teize pränzo karciganks i karmaś säkoj narmuneń kuntleme, tetänzo ikelev kantleme. Neiź süpavt, karmast́ ěsněnzě ramseme. Tetäś kolmo sätto miize tenst, a piĺgenzě peŕka tapardaź piže surinent́ saize ěstenzě i tuś kudov. Ěź pačkot́ tetäś pele ki lankskak, cöraś livtäś meĺganzo, teevś lomańks i tuś martonzo vejsě.
Kolmoce bazarně tago tetät-cörat bazarov tust́. Kijava moĺmestě cöraś meri tetästeń: „Mon teče tejan prän ajgorks. Karmit́ ěsněń ramseme — miimak kolmo sätto, ansäk panctom iläk makst. Makssakderäj panctom, mon mekev a savan tent́, — pingezěń ramicäst́ kec kaduvan.”
Sast́ bazarov. Jurtaj teize pränzo ajgorks i učit́ ramicä. Saś vaksozost atä i meri tetästeń: „Mijsak ajgorot?”
— Mijsa, — meri atäś.
— Znäro vešat?
— Kolmo sätt. Ansäk panctozo a makssa.
Atäś meri: „Miik pancněk-meźnek, — nile sätt maksan tent́”.
— Kot́ znäro makst, pancněk-meźnek a mijsa.
— Vete sätt maksan, ansäk miik.
— A mijsa.
— Koto sätt — maksan. Siseḿ sätt!
Tetäś stuvtyńze cörant́ valonzo: vejksě sätto miize ajgoronzo atästeń pancněk-meźnek.
Atäś, kodak ramize ajgorst́, ozaś langozonzo laste i tuś kudov. Ki lankso ajgorś tuvtykskeĺse lankstonzo. Karmaś artneme. Artneś, artneś — ěź tuvtovt tenzě. Sast́ kudov čov poco kavonest.
Kudoso atäś sülmize ajgorst́ latalov, a sonś mać ojmseme. Mad́mestě meri tejterenstěń: „Alamos ašteź simdik ton ajgorst́ i karc pekstyk, dy vanok iläk meńctä kectět́, mon alamos madän ojmseme.”
Mać atäś i matedevś.
Tejteŕś saize ajgorst́ i tuś pokš ved́ lanks simdemenzě. Ajgorś simś, simś, karmaś panct ved́mesěnt́ tejteŕst́ ěsně vec uskomo. Tejteŕś tandać i noldyze kectěnzě panct ved́mest́. Ajgorś tuś vec i jomaś tejteŕst́ seĺmstěnzě. Tejteŕś avaŕdeź tuś kudov.
Syrgojś atäś i čijś ved́ langosteń; teize pränzo čšukaks i karmaś Jurtaeń meĺga panceme. A Jurtaj teize pränzo okuńks i ansäk čšukaś niĺme sonzě, son stävcyńze sälgonzo i a nilevi tenzě. Panceś, panceś atäś Jurtaj meĺga, siześ; liś vectěnt́ i tuś kudov.
Čopoń pelev saś lej čiresteń vec kupeceń tejteŕ kavto vedra marto. Amoĺdize ve vedrant́, karmaś amoĺdeme ombocent́. Maräsazo — tago meze kaĺck meŕś vedrasont́. Vačtaś — vedra potmaksněnt́ sijań surks. Saize surksont́ i vežaśkezěnzě tongize. Kudov samodo mejle targize surksont́ i vaĺma lanks putyze, a sonś mać udomo vaĺmant́ alov.
Vet́, maräsazo tejteŕś, tago meze kaĺck meŕś vaĺmant́ lankso. Vačtaś vaĺmant́ lanks — surksoś araś. Vačtaś prä pezězěnzě — prä pesěnzě ašti od cöra — istämo mazy, istämo mazy, kodamo son znärdojak ěź nekšne. Od cöraś meri tenzě: „Ilä peĺ, tejteŕ paro či, — mon beräń tent́ a tejan. Vana meze ansäk tent́ karmavtan: mon mekev surksoks velävtan. Valśke, koda lisät tetät́ vaks lavkas, moń surozot tongumak. Lavkazonk sy atä i karmi säkoj tavaroń ramseme. Nejsazo son surstot surksont́ i karmi ěsněnzě ramseme. Maksy tent́ sädo, maksy kavto, ton surksont́ iläk mijt́ tenzě. Koda karmi tetät ěsnět́ sövnomo dy südomo — ěškik surksont́ mastor vaks. Surksoś jamksoks kalady i mastoroń keles srady. Atäś tei pränzo atäkšoks i karmi jamksněsě kočkseme. Ve jamkske ton čalgak piĺget́ alov. Koda atäkšoś vese jamksněń kočksesynze, son čalgi blidä krajs, tet́ksyńze sölnonzo i karmi moramo, ton piĺget́ aldo jamksont́ noldyk.” Meŕś cöraś istä i tago tuś surksoks teevś vaĺma lanks.
Valśke tejteŕś tongize surksont́ surozonzo i liś tetänzo marto lavkas. Saś lavkasteń alä i karmaś säkoj tavaroń ramseme. Ramseś, ramseś, neize kupeceń tejteŕst́ vežaśkestě sijań surksont́ i karmaś ěsněnzě ramseme. Kai kisěnzě sädo valkst, kavto sätt — tejterś a mii ěsněnzě. Tetäzo karmaś tejteŕst́ ěsně sövnomo, mejś son a mijsazo. Mejle karmaś ěsněnzě südomo. Tejteŕś saize surksont́ dy mastor vaks ěškize. Surksoś jamksoks kalać i kijaksoń keles srać. Atäś tejś pränzo atäkšoks i karmaś jamksněsě kočkseme. Tejterś ve jamkske čalgaś piĺgenzě alov. Koda atäkšoś vese jamksněń kočksinze, čalgaś blidä krajs, tet́kinze sölnonzo i karmaś moramo. Tejteŕś piĺgaldonzo jamksont́ noldyze. Jamkskeś velävś saldatoks, kecěnzě pšti sablä. Koda saldatś atäkšoń cäpat́sazo kiŕga langa, — atäkšoń prä kovija jortovś, a sonś atäkšoś blidästeń praś. Omboce čistě saldać venčaś kupeceń tejteŕst́ marto i karmast́ vejsě ěrämo.
Makar Evsev́ev. Ěrzäń jovkst // Purnyńze M.E. Evsev́ev — Moskva: SSSR-ěń Narotněń centraĺnoj izdateĺstvaś, 1928
